Zenica-Sarajevo-Mostar

Ljubljana-Zenica 4.8.2021

Mati je morala do Zenice. Da ne bi hodila z busom do dol sem se ponudil, da jo zapelje. Od sestre vzamem avto. Zbudiva se zgodaj, a vseeno malo čez 6 štartava od doma. Malo me je bilo strah glede na predhodno izkušnjo 55 ur. Vendar je pot potekala brez težav, na mejah ni bilo gneče. Na poti se enkrat ustavim za dotakanje goriva, cestnin je za 12 €. Edina zanimivost so bili pešci na cest, v organizirani spremljavi v bližini Zagreb. Prideva pred poldnevom v Zenico. Kar pomen, da je pot trajala le 5 in pol ur. Nazadnje je toliko časa vzel prehod samo ene meje ali dan prej službena pot.

Parkiram pod blokom in pokličem bratranca. Vendar so oni šli na izlet, ker so mamo pričakovali naslednji dan z avtobusom. Zdaj nam ostane da zapravimo 3 ure v Zenici. Zadržujeva se v naselju Jalija. Prvo se odpraviva na bosansko kavo v Slaščičarno Atlantis nasproti Sejmenske mošeje. Od tam nas lakota odžene v ćevapdžinico Piccolo 7. Ko se usedeva nam povejo, da jim je zmanjkalo ćevapov, a da pridejo v roku 10 miunt. Res ne čakamo predolgo Jaz vzamem veliko porcijo 5,5 BAM in mati srednjo (7 ćevapov – 4 BAM), zraven je čebula, spijeva coca colo in fanto. Hrana je okusna. Vse skupaj je 13.5 BAM in mi po pomoti premalo račun. Pokličem jo nazaj in poleg dolžnega dam še bakšiš. Sledi še sprehod ob reki Bosni, kjer je nivo vode res nizek, veliko je ptičev, rib in sprehajalcev. Tam se na eni klopci tudi malo usedeva. Zraven je Jalijska mošeja iz leta 1600.

Po 3h sva nazaj pred blokom, naberejo se hkrati vsi. Odložimo torbe v stanovanje in pojdemo en krog po Zenici, dvignemo PCT test za let naslednji dan. Oni še niso jedli i se išče pravo mesto. Končamo v gostilni Titanic ob reki Lašvi. Prostor je ogromen, veliko parkirišče, igrišče, terasa, prenočišče. Usedemo se ob vodi. Tu so ponovno, ptiči, ribe, žuborenje vode. Natakar je med bolj zmedenimi. Čeprav sem ne dolgo nazaj jedel naročim postrv (2 mali postrvi in krompirjeva solata) a pojem z lahkoto. Po povratku je tu seveda še domača baklava ob posedanju v družbi. Vsi smo kar utrujeni in zgodaj pojdemo spat, a vseeno se pogovarjamo iz ene do druge postelje.

Zenica-Sarajevo-Mostar-Ljubljana 5.8.2021

Naslednje jutro se zbudimo ob 6:30. Dokler se vsi izmenjamo v kopalnici traja. Za zajtrk so jajca na oko in domači paradižnik. Dokler se delajo plani za tekoči dan se poseda ob kavi, Drina cigaretah, Taubisodi in seveda baklavi. Jaz spremenim plan iz povratka čez Slavoniski brod, da se pridružim ostalim in pojdem do Sarajevskega letališča Butmir se poslovit z enim bratrancem, ki leti domov v ZDA, od tam se bomo odpravili še v Mostar in še zadnja etapa je pot do Ljubljane.

Štartamo po avtocesti (6 BAM) in smo dokaj hitro v Sarajevu, dostop do letališča je malo slabši. Na poti se posluša Plavi orkestar. Seveda smo zgodnji za vsak slučaj. Dokler čakamo ob pogovoru pijemo Taubisodo (gaziran sok od grozdja), ki se je vsi razen mene spomnijo iz ’80-ih.

Čas je za slovo in nadaljujemo proti Mostarju. Poslušam Dinu Merlina in Kemala Montena. Kmalu se konča avtocesta (2,5 BAM) in se začnejo serpentine. Pot je kar razgibana. Vmes se ustavimo na prigrizku, lepinja in kajmakv Pekari Čelebići. Mesto je kar polno in očitno je to kar popularen postanek na poti. Ko se spustimo do jezera Jablanica se začne nizati vrsta restavracij z jagenjčkom na ražnju, med najboljšimi v svetovnem merilu bi rekli poznavalci. A če bi se tu ustavili, bi se vse zavleklo in ne bi mi ostal čas za Mostar ali bi prišel v službo dan pozneje. Nekaj mora ostati za naslednjič.

Pred 35 leti je bratranec bil v Mostarju na služenju vojaškega roka in smo prvo šli pogledat vojašnico. Seveda to ni več vojašnica ampak Univerza. Dokler on gre obujati spomine naokoli se ostali malo pretegnemo ob Taubisodi, spet. Od tam se odpravimo v stari del mesta. Na poti pojemo “točeni” sladoled iz avtomata, še ena nostalgična poteza. Stari del čaršije je lep a tudi skrajno turističen, kujundžiluk, stari most (UNESCO) ter restavracije so tisto kar privablja tuje goste . Seveda se mi ne razlikujemo od njih, obvezno slikanje na vseh vogalih. Čas je da se nekaj poje in se ustavimo v konobi Mlinica Neretva, z lepim pogledom na reko in most. Tudi tu probam ćevape, so 1x dražji, z več prilogami a slabši, kot v Zenici. Vendar je jasno, da se pogled plačuje (10 BAM).

Počasi se je potrebno odpraviti proti domu. Po slovesu se usedem v avto in štartam na jug. GPS ima nekaj težav in končam na cesti proti Dubrovniku. Za sekundo pomislim še na ta ovinek, a zmaga racius. Po 15 km pri Žitomislićih je odcep proti Čitluku, kjer me čakajo ponovno serpentine. Na poti so Buna, Međugorje, slap Kravice in še drugi kraji, ki jih bo potrebno kdaj drugič obiskati. Zadnji del poti je avtocesta (1,2 BAM). Prehod meje na ogromni carini Bijača je brez težav, ni gneče, carinica me niti ne pogleda.

Zdaj se priklopim na avtocesto na Hrvaškem in do Slovenije je več kot 400 km in 4h. Sicer cesta ni ravna kot po severni strani, a ni večjih zastojev na cesti. Zdaj se posluša Oliver Dragojević in Severina. Vmes se ustavim 2x da dotočim gorivo in enkrat za WC. Največja težav je bila burja. Tunel sv. Rok je bil odprt, a hitrost je bila zmanjšana tudi na 60 km/h. Na Bosiljevu grem z avtoceste, da se izognem potencialni gneči in da je spet malo razgibana vožnja. Malo pred mejo sta dve srni na cesti, komaj ustavim. Ena od srn se zaleti rahlo v bok avta. Na avtu se ne pozna nič in tudi srna odskaklja naprej, odpeljem dalje. Na Vinici je meja prazna. Na cesti je pozneje še jež pa lisica pa netopir se skoraj v okno zaleti. Kljub vsem srečno pripeljem domov okoli pol dveh.

Povzetek

Čez vikend sem naredil okoli 1250 kilometrov v 3 državah. Same vožnje je bilo okoli 15 ur. Bencin je najcenejši v BiH cca 1.16 €, v Slo 1,27 in najdražji v Cro 1,42. Za cestnine na Hrvaškem sem dal okoli 40 € in v BiH okoli 5 €. Ceste v Slo so OK, na Hrvaškem avtocesta OK (problem burja), v BiH od novih avtocest do res slabih regionalnih cest. Kulinarika je v BiH eden od vrhuncev, ćevapi, pite, baklava, kafa, … Cena so v osnovi res ugodne v primerjavi s Slovenijo, npr. lahko malo porcijo ćevapov (5 kosov) dobiš za 1,5 €, veliko porcijo (10 kosov) dobiš za 5 € na turistični točki. Drugi vrhunec so znamenitosti, tako naravne kot arhitekturne (Stari most, mošeje, reke , slapovi). Za mene pa je tu najpomembnejši moment družine in nostalgije. Spet je bilo naporno, a vseeno prelep vikend.