Libanonske meze

Po službi se dobiva v centru. Prvo odideva v Pritličje na pijačo, da se v miru odločiva kam bova šla kaj pojest za pozno kosilo – zgodnjo večerjo. Nisva si čisto razjasnila, a rečeva si da greva po Trubarjevi ulici, kjer je veliko gostinskih lokalov in se bova usedla, kjer nas bodo pritegnili. Dejansko vidiva kar nekaj potencialnih mest, a pritegne nas bližnjevzhodna restavracija Libanonske meze, ki po pavzi odpira ob 18h. Mize spredaj se hitro zapolnijo in zato pojdemo zadaj na vrt.

Libanonska kuhinja kot del tradicije bližnjega vzhoda je znana po humusu, bulgurju, pita kruhu, sezamu, mesnih dobrotah … Tu jedi postrežejo kot meze (neke vrste predjed) pa lahko narediš nabor več jedi in poizkusiš nove in različne okuse. Po posvetu z natakarico se odločimo se za aperitiv Arak Ksarak, sledijo miks polnjenih zavitkov v različnem testu in miks nabodal ter Baba Ghannouj namaz. Zraven je postrežen pita kruh (Khubz Arabi) in Katka pije libanonsko rdeče vino, jaz pa nadaljujem s pivom.

Arak Ksarak

Arak je žgana pijača, ki je razširjena na vzhodnem sredozemlju. Osnova je tropinovec iz grozdnih jagod. Močno aromo po Bronhi bombonih pa ji da janež. Pijača ima posebno lastnost, da če ji dodamo vodo nastane iz prozorne pijače mlečna emulzija. Podobno kot Raki v Turčiji, Ouzo v Grčiji ali Sombuca v Italiji. Seveda to pijačo se konzumira ob tem ko jemo meze. Ksarak je blagovna znamka nastala pod taktirko menihov v 19. stoletju.

Ajinat 

Ajinat je mešanica teh vrst žepkov z različnim polnilom. Fatayer Sbenegh je ocvrt trikotni žepek, kjer je zavito v testo polnilo s špinačo, olivnim oljem in limono. Raaket Jibneh so ocvrti zavitki iz vlečenega testa polnjeni z mladim sirom in petršilom. Sambousak Lahm je ocvrto testo oblikovano v lunice in polnjeno z mletim govejim mesom ter začinjeno s cimetom in melaso granatnega jabolka. Čeprav so si sorodne vse tri vrste so si po drugi strani različne; testo, polnilo in oblika. Meni je bil mogoče še najbolj všeč sirov zavitek, Katka zazna cimet v mesnih zavitkih. Vsekakor zanimiva jed, s polnili v grobem spominja na bosanske pite.

Nabodala

Za mesni del si naročiva mešanico treh nabodal, ki so postrežena v lični ponvici s prilogo sotirane zelenjave (bučke, čebula, korenje, paradižnik). Shish Kebab je nabodalo z teletino, ki ni imela premočnega okusa. Kofta Kebab je nabodalo iz mletega ovčjega mesa, ki je imelo močno aromo. Shish Taouk je nabodalo spiščancem. Vsa tri nabodalo so marinirana v različnih omakah, meni je piščanec imel največjo razliko, mleto meso pa je imelo močno aromo tako da sem moral celega jaz pojest.

Baba Ghannouj

To je pomaka, katere glavna sestavina so jajčevci – malancani. Malacan spečen v pečici zmešajo s tahini pasto (sezam), česnom, petršiljem in limono. Dekoracija je olivno olje in semena granatnega jabolka. Je se s prej omenjenim pita kruhom. Doda neko svežino ocvrtim jedem in mesu. Čeprav nisem ljubitelj jajčevcev, mi je tako pripravljen bil zelo užiten. Kot zanimivost naj bi prevod imena pomenil “razvajen oče” (baba – oče, ganoush – razvajen).

Povzetek

Oba sva bila navdušena nad najino izbiro. Libanonske meze je restavracija kamor se bomo še vrnili. Tudi izbrala sva več različnih jedi, tako da sva lahko preizkušala in odločila kaj bo v prihodnje priljubljena izbira. Mize na zadnjem vrtu so malo umaknjene od vrveža Trubarjeve ulice, a vseeno je prijetno vzdušje z malim zeliščnim vrtom ob strani. Osebje je bilo prijazno in je pomagalo pri izbiri. Račun je prišel točno 50 €, dodam še 10% napitnine.

Predno se odpraviva proti domu se ustaviva še v TOZDu na pijači.