
Živjo! V nadaljevanju par besed o meni. Ime mi je Džangir in sem samo še en fant, ki rad potuje. Torej, to je blog o moji popotniški izkušnji. Najprej sem začel pisati zapiske s potovanj zase. Nato sem ga delil s prijatelji in družino. Dejali so, da se jim zdijo podane informacije včasih zabavne ali celo koristne. Zato sem se odločil, da bom to javno objavil na spletu, če bo še kdo našel uporabno vrednost teh zapisov.
Nisem tukaj, da bi vam rekel, da spremenite svoje življenje in potujete po svetu in pustite vse za seboj in postanete potovalni bloger. Jaz sem tisti, ki potuje, vendar se še vedno vrača domov v redno službo med 8. in 16. uro. Do zdaj sem obiskal preko 70 držav in nameravam nadaljevati z odkrivanjem novih krajev. IMHO lahko imate oboje. Spodaj nekoliko širše obrazloženo.
Table of Contents
O meni – zakaj potujem?
Kot razlog zakaj potujem bi izpostavil socialno interakcijo in odnose z ljudmi, ki jih tekom potovanj vzpostaviš. Verjetno me ravno ta vzgib žene, da se pogosto odpravim na kakšno potovanje. Vsekakor je lepo videti piramide ali Taj Mahal, a na koncu so to le kamni. Tudi kulinarika in narava sta lahko dih jemajoči, a vseeno mi je druženje najpomembnejši vidik popotniške izkušnje. Do sedaj mi je uspelo obiskati okoli 70 držav, a do 200 je še daleč.
O meni – kje mi je bilo najlepše?
Pogosto dobim vprašanje kje mi je bilo najlepše med vsemi temi popotovanji. A na to ni odgovora. Menim, da ti vsako potovanje nekaj da, neglede na to ali so se vmes dogajale le lepe ali tudi kakšne manj lepe stvari. Izkušnja je tista, ki šteje. Ko prenočiš pri domačinu, ki si ga prvič srečal na avtobusu. Sicer tam spiš na tleh in okoli skačejo miši, a vseeno ti ta oseba podari najboljše, kar ima (Mehika, Mali). Ali med vožnjo na vlaku, ko sediš na tleh s sopotniki, in ti eden izmed njih podari zapestnico, ki si jo sname z roke (Indija). Ali dva štoparja, ki ju poberem na Islandiji in me pozneje gostita v deželi Amišev. Nekatere od teh izkušenj se razvijejo v dolgoletna in trdna prijateljstva, ki trajajo tudi že po 20 let. Vendar je tudi navadno opravilo na destinaciji lahko posebna izkušnja, npr. obisk frizerja, ogled filma v kinu, nakupi z lokalcem na tržnici, …
O meni – kako se pripravljam na pot?
Na samo pot se pripravljam zelo različno. Nakup letalske karte lahko opravim že pol leta vnaprej, prav tako poskrbim za obvezna cepljenja, vize, si priskrbim Lonely Planet in načrtujem kje se da narediti dober postanek (vedno si pripravim le okviren plan). Se je pa že zgodilo, da smo pot pričeli z vožnjo proti Sarajevu in si nekje pri Zagrebu premislili ter se odločili za pot kar do Istanbula. Ponovno – šteje izkušnja. Sicer se jaz s svojih potovanj vrnem fizično izčrpan, a napolnjen s spomini in pozitivno energijo.
O meni – s kom potujem?
Ko se odpravljam na pot, je zame idealna skupina do 4 osebe, večje skupine pomenijo več želja in s tem tudi več komplikacij. Bolj pomembno je, s kom potujem, ker to določa tip potovanja. Če se zberemo fantje, nekam odpotujemo – včasih gremo na road trip, ki ne vključuje veliko postankov, si tam pogledamo kakšno tekmo, kaj pojemo in spijemo. Prava potovanja se zame začnejo nekje izven Evrope in trajajo 2 ali 3 tedne. V tem obdobju si lahko dodobra ogledam mesto, občudujem naravo in si pred povratkom privoščim še počitek na prelepi plaži. Obstajajo pa tudi potovanja, kjer je cilj potovanja že sama pot. Na takšna potovanja se najraje odpravim sam ali s še enim prijateljem, s katerim se podava na daljšo vožnjo, ki lahko traja tudi po 36 ur na lokalnem avtobusu ali na strehi vlaka ali 5 dni potujeva s transibirsko železnico ali prečkam 13 zveznih držav ZDA v dobrem tednu.
O meni – najdaljše potovanje?
Najdlje na poti sem bil leta 2007, mesec in pol. Začelo se je s podaljšanim vikendom v Pragi, kjer sem srečal znanca s Kube. Po vrnitvi sem šel v Portorož na IT konferenco za par dni. Teden sem zaključil s poslovilnim žurom v trenutni službi. Od tam sem odpotoval za 4 tedne v Mehiko in Gvatemalo z dekletom, ki sem ga spoznal par tednov prej. Tam sem med drugim na avtobusni postaji v Oaxaci čisto naključno srečal sošolko s faksa. Po povratku s potovanja sem imel le toliko časa, da sem zamenjal prtljago in odspal par ur, preden sem ponovno odšel na pot, tokrat v Egipt za en teden. Tja sem se odpravil s sodelavci iz prejšnje službe, kot del nagrade za uspešno končan projekt, kjer so nas namestili v hotel s petimi zvezdicami. Dan po povratku z dopusta sem pričel svoj prvi delovni dan v novi službi in priznam, da je bila po takšnem dolgem popotovanju vrnitev v delovno okolje kar izziv.
O meni – kaj moja je osnovna karakteristika?
Mislim da me opredeljuje najbolje družabnost in vse, kar gre zraven. Preden se mi je strgala Ahilova tetiva, sem zelo rad igral odbojko in badminton. V času epidemije COVID-19 kar naenkrat ni bilo več mogoče potovati, kot v preteklosti in ker sem imel časa na pretek, sem začel pisati popotniški blog o svojih izkušnjah. Zdaj komaj čakam povratek v normalo, da bom imel še o čem za pisati. Vikend izlet na Malto je bil za pokušino pred kratkim. Vietnam in Burma se mi izmikata zdaj že leto in pol. Veselim se odkrivanja novih destinacij in novih presenečenj, ki jih ponuja svet.
O meni – par hitrih nasvetov
Za konec še par hitrih nasvetov in sicer – če bi si radi ogledali svet in doživeli čim več, vam svetujem, da začnete s popotovanji po Evropi, nato nadaljujete z raziskovanjem po JV Aziji in kasneje še povsod drugod. Vedno imejte pri sebi v nahrbtniku toaletni papir, ne pijte vodke z Rusinjami, jugovzhodna Azija vas bo očarala s svojo kulinariko, naravnih lepot na majhnem prostoru se boste poleg Slovenije naužili še na Islandiji, najbolj sproščeno zabavo boste doživeli na Karibih. Predvsem pa svetujem, da bodite na poti sproščeni in izkušnja bo še boljša. Če vas zanima še kaj, me povprašajte v komentarju in z veseljem bom z vami delil še kako informacijo.