Malta uspela 3.-podaljšan vikend

Malta je destinacija, ki se mi izmika že dlje časa. Nazadnje v času Covida. Prvo sem odpovedal lani maja in nato še letos februarja. Tudi tokrat je bilo na meji da odpovem. Ker je slovenija temno rdeča, je že kazalo, da bo še ena karta propadla. Na srečo ima Malta neko svojo lestvico in EU države so OK.

Dan prej

A težav kar ni konca. V sredo ponoči je nevihta v kratkem času zlila toliko dežja, da odtoki niso požirali in smo imeli poplavo v pritličju hiše. Celo noč smo bili doma budni, stali v mrzli vodi in pucali razdejanje.

Četrtek

Naslednji dan sem vzel dopust in odspal malo, a že ob pol sedmih me je zbudila budilka in potem še sodelavec ob 9h, tako da sem bil še na online sestanku ob 11h. Naročimo pizzo, ker ni za kuhat doma. Neki še pospravljam doma a nisem preveč učinkovit, ker me je križ zagrabil.

Ob pol štirih pride Boško do mene s kolesom. Jaz na hitro spakiram do konca, iščem ključe od avta. V naglici pozabim par stvari, med drugim tudi japonke. Boško se vsede za volan modre puščice, ker jaz nisem čisto pri stvari. Vožnja je prav turistična, vmes ima on še sestanek po telefonu. Po uri in pol umirjene vožnje parkirava na P8, 27€ (9 € dan, online 10% manj), v Italiji je še cestnina 1,3 €.

Letališče Ronchi v Trstu so povečali od kar sem bil nazadnje 2014, a še vedno je majhno. Na letališču pred vhodom temperaturo zmeri kamera. Preskočiva prvo vrsto, ker sva naredila online check. Potem še ena kontrol kjer pokažem kup papirjev (cepljenj, boarding pass, PLF, dodaten obrazec od Ryanair nihče ne išče) in še zatem preverjanje temperature in boarding pass. Boško išče papirje na telefonu. Nato še security, ampak zares se jim ne da, tekočine pustim v ruzaku pa kaj. Na drugi strani se kar vleče. Samo naš let na celem letališču čaka okoli 50 ljudi. Poiščeva prazen gate zraven vtičnic in se usedeva. Slabo lovi tam WiFi in se premakneva. Privoščim si pivo, 3,70 € v duty free shopu. Ogromen delež čakajočih je glasnih Slovencev.

Končno je čas za vkrcanje. Let z Ryanair je bil 20 € povratna in traja 2h, 19:10-21:10. Sediva vsak na svojem koncu. Letalo je dokaj prazno. Po vzletu se raztegnem čez 3 sedeže za pol ure. Iz letala je lep pogled na Beneško laguno in pozneje Rim. Boško se presede za menoj, malo debatirava. Naročim pivo da ne rabim maske, 5 €. S kartico se namatram s plačevanjem.

Po pristanku opraviva s kontrolo, spet gledajo kup papirjev. Iščeva delujoč avtomat za bus kartico, 15 € za 12 voženj. Odideva z X3 do Bugibbe. Šofer kar tišči po gasu, prvo klima na polno potem pa gretje. Na poti vidimo dolg akvadukt in ogromno kupolo ter ogromno cerkva (365 jih je v državi). Pot je hribovita, ovinkasta, polna Burger kingov in Decathlonov. Po izstopu v naselju Bugibba se sprehodiva do obale. Poiščeva lokal blizu prenočišča, kjer spijeva pivo, 3 €. Mura izgubi od Tottenhama 5:1. Iščeva najino prenočiše, ko ga najdeva se ukvarjava s kodo in ključi (46 € za 2 dni, 2 osebi, Airbnb). Potem, ko se namestiva in najdeva kopalnico je čas za spanje ob pol enih.

Petek

Okoli 7h se zbudim, rahlo polomljen in najdem Boškota spat v dnevni, kot kaže grozno smrčim. Pustim ga počivat in odidem na sprehod do obale, s šefom debata o poplavi. Na poti se ustavim v trgovini (cigareti, vžgalnik, mandarine, mleko, rogljički) 10 €. Nazaj v stanovanju, čas za zajtrk, kar sem prej nabavil. Instant kava je v čudnem formatu.

Sledi iskanje bivšega stanovanja od Boškota (živel na Malti pred 15 leti par mesecev), čeprav je čisto blizu. Ker sem jih pozabil doma, kupim japonke za 3 € z logotom od Juventusa, vredni denarja.

Od tam se premakneva z avtobusom na plažo v Golden bay (tam je Boško nekoč delal). V zalivu se skopava. Voda je topla, okoli 25 stopinj. Plaža je mivka, 50 m potrebno prehoditi predno prideš do globoke vode. Zdaj se potrebno posušiti, vmes poslušamo kopico slovenskih turistov in srbskih reševalcev iz vode. V zalivu sva kako uro.

Pot naprej naju pelje dalje v Valletto. Mesto na polotoku je obdano z masovnim obzidjem. Sprehod po mestu ob obzidju in po strmih, tlakovanih ulicah, kjer je ogromno cerkva in pomembnih stavb, vse je v rumeno peščeni barvi. Najdeva lokal, kjer je pivo 2,5 €, vmes me pokliče Robert.

Za lakoto poskrbi McDonald’s, Big Mac menu + cheese burger 8,8 €. Na glavni avtobusni postaji kupiva še eno kartico za 12 voženj.

Zdaj se voziva na jug, do vasice Marsaxlokk. Tam je zanimivo pristanišče s tradicionaqlnimi barvnimi čolni kajjik in luzzu. Sprehodiva se naokoli, a po ogledu pristanišča je na voljo še kaka ribja restavracija ali malo bolj oddaljena plaža.

Ker še ni konec dneva se zdaj peljeva do klifov. Malo sva zmedena v Mdini kjer morava prestopit. Pridemo do klifov Dingli. Po prihodu kjer je kopica turistov zares ni klifov, potrebno je še na jug par kilomtrov. Od daleč jih vidiva in sva jim že dokaj blizu a začne se nam bližat neurje z morja in strele nas prepričajo da obrneva nazaj.

Kar dolga pot je nazaj do Bugibbe. Za večerjo je kebab in pivo 7,5 €, solidno. Ker to ni dovolj je tu še slice pizze 2 €, kao visoke ocena a ni vredno omembe. Ker lahko, pojdeva še na sladoled 3 €, lešnik OK, mango ne. Po tušu je čas za spanje. Zarad smrčanja grem v dnevno. A zaspat ne gre, ker sosedi imajo žur, promet se sliši, kavč neudoben. Vmes me zbudi cimra iz sosednje sobe in me pijana sprašuje zakaj spim v dnevni. Zjutraj vstajajo iz drugih sob in začne se vrtanje. Na kratko, spal sam skoraj nič.

Sobota

Zunaj dežuje. Boško gre ven na kavo in v trgovino. Jaz iščem frizerja, a nimam sreče, povsod je 5 plus ljudi, ki že čaka. Z busom se odpraviva do Popay village. Vmes presedava v Melliehi, tam za videt cerkev, zaklonišče iz druge svetovne.

Dokler čakava naročiva pivo, 7,20 €. V kiosku kupim razglednice 3 €. Ob prihodu vidiva vasico iz filma s klifa. Ne prepriča nas, da bi plačala vstopnico. Na nasprotni strani porušen pomol, kamor se spustiva. Boško se tam skopa, jaz počijem. Zamudiva naslednji avtobus in se odpraviva peš.

Zavijeva po bližnjici, kjer je makadam, luže. Utrgam granatno jabolko. Eno pot blokirajo psi, preostane pot preko resorta. Na postaji čekava avtobus, prvi odpelje mimo.. Drugi naju pobere, a nam ne ustavi pri rdečem stolpu.

Končava na pristanišču. Dežuje samo tam na celi Malti. Ne pojdeva čez na Gozo ali Comino v tem vremenu. Dokler čakava da poneha dež skupaj s Španci, naročiva pivo v kiosku, 6 €.

Spet bus, tokrat do Slieme, vmes malo kinkam. Tam pri libanoncih naročim kofte wrap (kvazi ćevap v jufki) 7,50 €. Vsedeva se ob obali in pojeva.

S trajektom prečkava spet v Valletto, 1,5 €. Pivo iz trgovine za 1,5 € in posedanje na štengah. Začne deževat in opazujeva avte, ki imajo težavo s klancem.

Da se ne skrivava pod balkonom pre dežjem se spet odpraviva v Mc. Tam posediva več kot 2 uri, da neha deževati, zapraviva okoli 25 €, ker naročiva kaj 3x. Sprehod v večerni Valletti odkrije kar živahno nočno življenje.

Še zadnjič na bus do letališča. Kaže da ima bus obvoz, a vseeno brez večjih težav sva kmalu pri vhodu. Ker imava let nekaj čez 6h, se odločiva, da noč preživiva na letališču. Najboljša lokacija je food court, sicer je tam galama, vroče, pospravljajo stole, a na klopci vseeno zapim za kako uro.

Nedelja

Ob pol petih sva pokonci. Odidem ven na cigaret, kjer je kar močen dež.

Morava narediti ponovni checkin čeprv sva brez prtljage za oddat in sva naredila online checkin. Dajo nam nek listek. Čakanje na gatu, pojemo piškote, vmes WC in ko grem na cigaret že kličejo za boarding. K sreči je letalo ponovno dokaj prazno in lahko se zleknem čez 3 sedeže. Letalo ima 2 uri zamude zaradi okvare stopnic. Končno poletimo. Na poti pivo 5 €, kupim si čas brez maske. Boško prisede, jeva orehe, podpisujeva razglednice.

Avto pobereva na parkirišču in se odpraviva do gradu Miramar, avtocesta 1.3 €, začne deževati. Vseeno se ustaviva in narediva krajši sprehod.

Ko se usedeva v kafič dež povsem neha, kava in malo pivo 7.5 €. Zdaj potrebno samo še do doma, na poti je vse od sonca do naliva. Pred domom še tankanje, 14,50 €. Posloviva se in jaz razpakiram, pojem in zaspim pred TV.

Povzetek

Splošno – Malta

Malta je mala (315 km²) otoška država v sredozemlju, ki je gosto poseljena (cca pol miliona prebivalcev) in pozidana (in še dodatno zidajo na veliko). Država je bogata z zgodovino (od kamene dobe, antike, srednjega veka od danes), ker je na strateški poziciji. Tudi danes se to pozna v družbi, npr malteški jezik je podvrsta arabskega jezika, drugi uradni jezik je pa angleščina. Osnovni vir prihodkov jim je turizem (letno 2 miliona turistov). Ekonomsko gledano je nekje približek Sloveniji.

Transport – Malta

V državo ponavadi pridete z letalom na edino mednarodno letališče ali s trajektom iz Sicilije. Za premikanje po državi je urejena mreža cest. Lahko najamete poceni avtomobil, a ceste so ozke, ovinkaste, strme in vozijo po drugi strani. Bencin je malenkost cenejši. Avtobusi omogočajo enostaven transport po celi državi. Predlagam nakup kartice za 12 voženj za 15€ (cca 200 km sva naredila z busom). Ena vožnja vklljučuje vse prestope znotraj 2h. Možno je najeti kolo, a po njihovih cestah je kar nevarno. Kolega so zbili in so ga morali šivati. Trajekt povezuje glavni otok z Gozo in Comino tokoma na severu ter glavno mesto s Salino. Seveda je tu opcija peš premikanja, predvsem v Valleti in okoliških mestih, ki so združena v eno celoto. Vendar pločniki so visoki in dokaj neenakomerni. Na dan sva verjetno prehodila 1’0-15 km.

Prenočišča – Malta

Če bi rada udobje je tu na voljo kup hotel, predlagm da ga iščete preko booking.com. Bolj domače vzdušje je najem preko Airbnb, kjer v stanovanju najameš sobo ali celo stanovanje (midva sva dala 46 €, 2 noči, 2 osebi, dobila uzelo ugodno). To je zelo razširjena opcija v celi državi. Možno je tudi kampiranje, a kampi so dost osnovno opremljeni. Nekateri tvegajo kampiranje na divje.

Kaj videti – Malta?

Malta ponuja kar nekaj zanimivost na malem prostoru:

• kot sredozmeski otok je tu vsekakor morje s plažo, kopanjem, potapljanjem/snorklanjem
• klifi pokrivajo velik del obale in so ena redkih naravnih stvari za ogled
• Valletta, utrjeno glavno mesto
• cerkve, ena od 365, čeprav so na zunaj pusto rumene imajo bogato opremo v notranjosti (npr. Caravaggio – slike)
• monolitske ostanke iz kamene dobe stare tudi po 6.000 let, več lokacij
• barvito pristanišče v Marsaxlokk
• Popay village – predlagam da greste tja če imate otroka, drugačespustite, ali se skopate tam na drugi strani zaliva

Hrana in pijača – Malta

Žal pristno lokalno kuhinjo izriva popularna hrana za turiste. Od ogromne količine verig s hitro hrano do hrane prilaojene turistom (največ angležev). Seveda je več tu morske hrane. Za domačine je zajec pogosta jed. Pijača je spet mednarodno obarvana. Lokalno pivo je Cisk. Pitne vode jim primanjkuje, zato rasolijo morsko vodo, ki je pitna a ima čuden okus.

Stroški – Malta

Naju je ta vikend stal skupaj z vsem za oba okoli 300 €. Bolj natančno po osebi pa letalska karta 20 €, prenočišče 23 €, bus 15 €, avto 22 € (bencin, parking, cestnina), hrana in pijača 60 €, razno 10 €.

Vreme – Malta

V začetku oktobra je vreme bilo lepo, temperature so bile med 25 in 30 stopinj, temperatura vode je bila 25 stopinj. Res pa da je pol drugega dneva deževalo. Če gledamo čez celo leto: poletja so prevroča, voda se ne pregreje, dežuja skoraj ni, spomladi in jeseni so temperature še vedno nad 20 stopinj, jesen je malo bolj deževna, atudi bolj tople so noči in voda, zima nikoli ne gre v minu, temperature so med 15 in 20, možnost dežja je 50%. Glede na povedano bi jaz najraje izbral september, a vsak ima svoje preference