Jug Islandije

V petek zvečer sem spakiral in šel spat ob polnoči. Ob 3 AM me je zbudil komar, šel sem v kopalnico, zajtrkoval in sem že bil pripravljen za pot. Prvi zaplet je bil kako priti do avtobusne postaje. Noben taksi se mi ni javil. Da ne zamudim prevoz sem šel z avtom in ga pustil na parkirišču, odkoder ga je sestra odpeljala naslednji dan nazaj domov. Shuttle, ki sem ga našel na https://prevoz.org/ me je zapeljal na Dunajsko letališče in sem za to plačal 25 EUR. Štartali smo ob 4:30. Po poti sem se pogovarjal z voznikom Slavkom in drugimi potniki, vmes smo se enkrat ustavili blizu Graza. Na letališče sem prišel ob 8:50 in moral sem nekako preživeti čas do 12:25. Pojedel sem domač sendvič, kupil steklenico Gina v brezcarinski trgovini za 29 €, ki so jo pri prehodu kontrole resno preverili. Dokler sem čakal na boarding (Wizzair 105 €) sem spil eno pivo 8 €, medtem pa sem gledal ljudi kako delajo selfije z Gustavom Dudamelom. Na letalu sem zamenjal sedeže, tako da bi en par sedel skupaj. Dobil sem sedež do okna namesto v srednji vrsti. Vendar sem dobil nekaj klepetajočih sosedov, gospo iz Avstrije in gospoda iz Slovaške. Ker sem videl, da ne bo spanja sem naročil dve pivi za 7 EUR in užival v pogledu iz letala. Za nizkocenovni let je bila to OK izkušnja.

Na letališču Keflavíku sem kupil Schweppes in jedilni pribor za 5 EUR. Počakali smo 30min za transfer do rent a car pisarne https://www.goiceland.com/. Tam sem bil lepo presenečen, iz majhnega avtomobila so me nadgradil v Dacia Duster brezplačno, moj dom naslednje 3 dni. Plačal sem 100 EUR plus zavarovanje 85 EUR (premija visoka ker sem dal vsa možna kritja), a vseeno polovico tistega, kar bi sicer plačal za Dusterja. Naredil sem približno 1.900 km, dizel je koštal 176 EUR (1,6 EUR / l, povprečna poraba med 5-6l / 100km, povprečna hitrost 60 km/h).

Odločil sem se, da bom šel proti vzhodu in končal v Reykjaviku. Tako sem zagnal motor okoli 16h (GMT+0) po lokalnem času. Prvi postanek je bil pri Strandakirkji, cerkev je imela značilno skandinavsko arhitekturo, zgodovinsko ozadje, lep razgled in skalnato obalo. Na poti smo videli nekaj polj lave in uživali v vonju po žveplu. V nadaljevanju sem pobral štoparko, učiteljico v osnovni šoli, ki se ji je mudlo na maturiteno zabavo nečaka. Imela sva zanimiv pogovor o Islandiji. Potem ko sem jo pustil na Hveragerði, sem se obrnil do Selfoss-a, kjer sem se ustavil na enem pivu 8 EUR in razmislil, kam naprej. In odločil sme se da grem do Geysirja. Pokrajina tam je kazala znake geotermalne aktivnosti, stari Geysir je bil miren, Strokkur pa je bil aktiven približno vsakih 8 minut. Dobil sem manjši izbruh na fotografiji (cca 7 m). Po nekaj ponovitvah sem šel v trgovino s spominki, 4 eur za razglednice in od tam nadaljeval do krožne ceste.

Na poti sem videli nekaj steklenikov, ogrevanih z geotermalno vodo, padlo je tudi nekaj dežnih kapljic. Ustavil sem se na bencinski črpalki, kupil čips Pringles 3 EUR. Naslednja postaja je bil slap Seljalandsfoss, lep z veliko sončne svetlobe, zelene pokrajine, mavrico. Možno je tudi sprehoditi za njim, a nisem želel biti moker.

Kasneje sem pobral še enega avtoštoparja, Poljaka, ki se je vračal z velikega pohoda na vulkan. Odpeljal sem ga v gostišče, kjer je delal. Na poti tja smo se ustavili pri slapu Skogafoss z večjim pretokom kot prejšnji, v senci je bil videti zlovešč. Odločila sem se, da bom sprehod preskočila na ostanke letala. Blizu Vika sem bil utrujen in sem se odločil, da se malo odpočijem, večerjam in spijem ali dve, uživam v pticah, ki pojejo ob polnoči, celo poskusim malo zaspati.