Vzhod Islandije

Pri Viku sem šel na črno peščeno plažo z vijolično obarvanim nebom kot ozadjem. Nadaljeval sem po črnem močvirnem območju. Sladila so polja lave, prekrita z mahom. Ustavil sem se pri Laufskálavarði, dal svoj kamen v stolpič/cairn, malo se spočil in nadaljeval.

Nebo je bilo prekrito z nizkimi oblaki. Nato sem šel mimo Kirkjubæjarklaustur in še ene vasice s slapom. Prešel sem iz južne v vzhodno regijo Islandije. To regijo zaznamujejo Vatnajokul, ledeniki, črni pesek, …

Spomenik mostu Skeiðará me je opomnil, kakšno moč lahko proizvede kombinacija vulkana in ledenika. Peš sem jo mahnil do ledenika Svínafellsjökull, sicer je impresivno za videti a barva vode ki je odtekala je zgledala nekoliko umazano.

Jezero Jökulsárlón je bila še ena priložnost za ogled ledenika, čudovitih barv neba, jezera in ledu. Poskušal sem najti vožnjo z ladjico po jezeru, vendar je bilo vse rezervirano za nekaj ur, zato sem odšel na plažo Diamond, kjer so bili kosi ledu na morju. Led v kombinaciji s črnim peskom je bil lep pogled. Videla sem celo enega tjulna, ki je mimo plaval. Noge sem pomočil v vodo in ja, bila je hladna. Po cesti, ki je sledila obali fjordov, je bila bolj dinamična vožnja z odličnimi razgledi.

Pred tunelom se ustavi in naročil sendvič ter pivo, 8 EUR. Pri Djúpivogurju sem se moral odločiti za dolgo pot ali bližnjico. Napolnil sem rezervoar in šel po bližnjico Oxi. Cesta je bila kar izziv, makdam, 17% naklon, ovinki … Na koncu prideš na planoto, pokrajina je bila zelena, celo nekaj dreves, jezero.

Pri Egilsstaðirju sem se odločil za daljši postanek, šel v trgovino (banane, voda, krekerji, pivo z malo alkohola, 13 EUR). Bil sem na degustaciji piva v kraft pivovarno Askur, 24 EUR. Zaključil sem z gurmansko večerjo v Nielsen restavraciji, tatarski biftek iz severnega jelena za predjed, jagnječjo glavno jedjo in čokoladnim musom s sladoledom za sladico, 65 €. Bil sem zaspan in sem se ustavil za prenočit na parkirišču ob Rjúkandi slapu. Noč je bila mrzla.