Benetke in Trst

Zaradi korone se nikamor ne premikam, dopust mi je propadel in mi je počasi presedalo vse skupaj. Iskal sem alternative kam grem lahko na izlet čez vikend. Padla je ideja za Benetke. Nečakinja bi morala za zlato bralno značko iti tja a je korona preprečila. Nečak je sicer bil tam lani a si je tudi želel izleta. Jaz sem bil tam 10 let nazaj po povratku iz Malija v času karnevala in bi si tudi želel v novi luči videt Benetke. V sredo se je prvič porodila ideja, v četrtek smo dorekli da gremo in ostal mi je samo petek da kaj splaniram. Nisem se ravno izkazal s planom.

Na poti

Do Benetk

Rekel sem si zgodaj bomo štartal, da imamo čim več od dneva. Štartali smo malo pred 5h zjutraj, je bila kar muka vstat. Vzel sem od seste avto, da sta otroka lahko spala na poti vsak v svoji vrsti. Na poti do Benetk je bila mirna vožnja. Na Slovenski strani je bila megla od Postojne do Razdrtega, dotankam bencin pri Vipavi (18 €) in popravljali so cesto malo pred Novo Gorico. Na Italijanski strani se je začelo daniti, cesta prazna, široka in dobra, nekje vmes samo popravljali (10.4 cestnina).

Vstop v mesto

Po dobrih 2.5 urah prispemo v Benetke. Parkiram na začetku mesta, Tronchetto (21 € za cel dan).

Do mesta se premaknemo z People mover vlakcem (1.5 € na vožnjo na osebo, sem mislil da je vključeno v dnevno karto, tudi tam ni bilo možno natisnit kart, kupljene karte niso vse delovale?).

Pripelje nas do Piazzale Roma, ki je nekakšna vstopna točka na zahodu mesta. V bližini parkirišča, pristanišče, avtobusna postja in železnica malo dlje.

Severni del mesta

Par minut pred 8 uro smo v se znašli mestu in potrebno se je bilo odločiti kako bomo začeli naš dan. Odločil sem se da dokler je mesto prazno, da si vzamemo čas in vijugamo po severnem delu mesta, od tam gremo na Burano in Murano ter popoldne namenimo glavnim znamenitostim okoli trga Svetega Marka.

Tako smo naslednji 2 uri preživeli sprehajajoč se po četrtih Santa Croce, Cannaregio ter Sao Polo. Po prvem stiku s kanali se odprvimo po eni redkih zelenih površin v mestu Giardini Papadopoli do Velikega kanala s pogledom na Ponte della Costituzione, železniška postaja Ponte degli Scalzi.

Tam zavijemo v notranjost in odkrivamo male uličice, kanale, trge in manjše cerkvice. Ljudi je malo, večinoma domačini, ki se odpravijo po opravkih, celo par joggerjev srečamo. V mestu prevladujeta dva vonja, dobrine iz pekaren in vonj kanalov. Potem, ko smo gremo mimo treh pekarn nas četrta premami in si privoščimo croissant čokaladni in z marmelado (1.10€). V pekarni se je trlo domačinov, dokler je bila sosednja prazna. Kmalu je jasno zakaj, tam so bile cene 5x višje.

Po eni uri se prebijemo do Rialta in prečkamo v Cannaregio. Namesto da gremo direktno do pomola kjer bi ujeli vaporetto (ladjice, ki služijo kot avtobus na vodi; ime izhaja iz parnikov, ki so nekč vozili na teh progah) se odpravimo še na enourni sprehod na zahod vse do židovske četrti. Tu so kanali daljši, enakomerni in vzporedni. Čeprav je ura več kot 9 zjutraj smo na nekem odseku popolnoma sami, kjer tišino motijo samo galebi. Pred korono težko predstavljiv scenarij. Na poti vidimo hasidkse žide, cerkve in veliko galebov.

Končno prispemo do F.te Nove, pomole za ladjice. Lovim se okoli zamenjave voucherja za karte (20 € dnevna karta), a uspe mi pravi čas, da ujamemo vaporetto 12 ob 10:10. Vreme je vroče in soparno, po 2 urah sem že kar prepoten. Na ladjici se odločimo prvo obiskati Burano, za razlike od večine, ki gre prvo na Murano. Peljemo se mimo pokopališča San Michele, Murana in Mazzorba. Na ladjici je dovolj prostora da presedimo 45 minut vožnje.

Burano

Ob prihodu na Burano je takoj jasno, da so turisti že tu. Odpravimo se po glavni poti do Piazza Baldassarre Galuppi. Kupimo vodo (0,5 l za 1€). Ob povratku se izogibamo glavnih poti in iščemo bolj skrite kote. Otok me navduši s svojo barvitostjo in vonjem po sivki. Hiše naj bi nekoč barvali v močne barve, da bi jih ribič ob povratku lažje našli v megli. Otok je znan tudi po čipki, ki jo prodajajo povsod na otoku. Obstaja tudi muzej čipke. Ko se vrnemo na izhodišče, se odločimo odpravit nazaj na Murano (11:25).

Murano

Sledi polurna vožnja do Murana. Tu je še več ljudi. Pojemo domač sendvič s paniranim piščancem. Sprehodimo se po otoku, povsod prodajajo steklene izdelke. V eni izmed trgovin ponujajo tudi ogled delavnice (5€ na osebo, brez računa).

Dokler smo tam ata izdela konja in kozarec iz stekla, postopek je zanimiv za videt. 6 kozarcev stane 400 €. Po krajšem sprehodu, kjer zavohamo koruzo se odločimo vrnit v Benetke, ker kanali so nezanimivi hiše pa niso barvite kot v Buranu niti so veličasnte kot v Bentkah.

Na vaporettu naokoli

Vaporetto 12 nam za las uide, ker čakamo v gužvi z ljdmi,ki gredo do Burana. Zdaj moramo 20 minut čakati na soncu za vaporetto 4.1. Predhpdno je bila ideja ob povratek na sever Benetk se spustit do trga svetega Marka in vmes iti na razgledno točko ter pogledat 2 cerkvi. Vendar sta otroka bila utrujena, čakanje na soncu nas je dotolklo. Zato sprememba plana, počasi (90 minut) smo z vaporettom šli do trga in imeli čas se odpočiti ter si ogledati veliko na poti. Od umazanega in razapajočega dela Murana, do Velikega kanala, pristanišča ter četrti Dorsaduro in Giudecca.

Trg svetega Marka

Ob izstopu je jasno da se bližamo glavni znamenitosti, turistov je vse več. Tudi mi podležemo in kupujemo neke spominke, voda 2,5 l je 3 €. Od pomola se po notranjosti premikamo do trga, vmes srečamo veliko Slovncev, verjetno kakšna vodena skupina. Na poti je ogromno restavracij in trgovin.

Končno vstopimo na trg, kje res fascinanten z vsem kar ga obkroža od bazilike, palače, knjižnice, muzeja, stolpa, stebrov, ure … Želimo pojesti sendvič, a nas opozorijo da so galebin golobi napadalni in odsvetujejo nam. Naslednje 3 ure smo v muzeju Correo in Dožev palači. Čas hitro minue med tem ko se sprehajamo po čudovitih sobanah čudovito opremljenih. Tu dobiš občutek pomembnosti odločitev, ki so bile tu sprejete.

Do avta

Čeprav imamo na voljo še nekaj časa in ogromno opcij kaj bi si ogledali si rečemo da je bilo dovolj. Še zadnji sprehod in na vaporetto 1 po Velikem kanalu do izhodiščne Piazzale Roma, z People mover nazaj do parkirišča. Iščem blagajno za plačilo parkirnine in se že odpeljemo proti domu. Vmes zgrešimpriključek v Mestre, a hitro pridem nazaj na avtocesto.

Trst

Naslednja postaja je Trst, ker otroci še niso bili tam in da vidijo kje je družina njihovega dedka imela trgovino v Trstu. Vožnja traja 2.5 uri. Na vhodu v mesto je zastoj zaradi del. Navigacija me pelje po res strmih in ozkih ulicah. Imel sem idejo, da bom parkiral na obali a tam je neskončna gneča. Po nekaj poizkusih, kjer skoraj odneham, najdem mesto. Sprehodimo se do trga enotnosti od tam na ulico San Nicolo, kjer je bila trgovina. Tam si po napornem dnevu privoščim pivo in cigaret. Ko se malo spočijemo jih Piazza del Ponte rosso, kraj kjer je v ’80 cvetela tržnica. Zanimivo je bilo kako živo je bilo mesto ob tej nočnni uri.

Pot domov

Čas je bil da se, da se odpravimo domov. Odidemo do avta in vklopim navigacijo. Tu se začne pekel, pelje me po najbolj nemogočih ulicah, strmo in ozko, vmes avtomobili iz druge smeri, komaj zlezem na vrh hriba. Od tam še do Ljubljane je bilo potrebno peljat a bil sem že kar utrujen zato zmerno vozim. Na Barju še enkat tankam in smo že doma (23:00). Na hitro razpakiram, se stuširam (bilo je nujno), nekaj pojem in grem spat.

Povzetek

Dan je bil poln, naporen in kar zanimiv. Upam, da je sopotnikoma bilo všeč in ne preveč naporno (več kot 20 km pešačenja), ter da bomo še kam skupaj šli. Vsekakor je bilo fajn nekam odit za spremembo, brez prevelikega načrtovanja. Vendar pa naslednjič bi bilo bolje mogoče malo več načrtovat, kar omogoči stroškovno učinkovitost in več videnega. Alternative pa je samo odrinit brez vseh planov, kjer ni pričakovanj in zna biti zanimivo.

Stroški

Vse skupaj je zneslo nekaj manj kot 300 €, torej 100 € na osebo. Ni preveč, a dalo bi se bolj optimalno.

60% stroškov so povezani na transport. 60 € bencina je preveč, ker sem vrnil poln tank, kar ni bil na začetku. Cestnina 22 € je nujen strošek. Parking za 21 € in zraven People mover 9 €, skupaj30 €, je preveč a zdelo se je v danem momentu optimum. 60 € za 3 dnevne vozovnice je pa nuja če želite še Murano in Burano videt.

30% stroškov so vstopnice. 5 € za pihanje stekla je OK cena. Skoraj 80 €, ki sem jih dal za dnevne vstopnice, ki vključujejo več ogledov pa se niso tokrat obrestovale. Razlog je, da nisem dobro splaniral. Nisem računal, da otroci ne bodo zmogli moj tempo. Odpiralni časi so kratki, ponekod od 10:30 do 16:00. Na osnovi zgornjih podatkov bi zaporedje obiskov moralo biti drugačno.

10% presotalih stroškov za pijačo je pričakovanih.

Transport

Do Benetk je možno iz Ljubljane z:

• lastnim avtom, zanimiva izbira če potuje več ljudi, potrebno upoštevat stroške parkinga
  • prednosti: fleksibilnost (čas, pot, ovinki, …), cena (če več ljudi)
  • slabosti: voznik omejen (utrujen, ne sme spit, …), cena (če manj ljudi)
• rednim avtobusom (omio, flixbus),
  • prednosti: cena (20-30€)
  • slabosti: na voljo le nekaj lini (korona)
• agencijo
  • prednosti: brez odgovornosti, poceni (50€, s kuponi tudi manj)
  • slabosti: ni svobode,
• vlakom, že nekaj let ni direktnih povezav, možno čez avstrijo
  • prednosti: jih ni
  • slabosti: drago, počasno
• ladjo, danes možno zaradi kovida (Piran ali Pula 75 €)
  • prednosti: doživetje ladje
  • slabosti: trajanje, cena, oddaljenost začetne lokacije
• letalom, ni letov iz Ljubljane, a pogosto iz Slovenije letimo z Beneškega letališča in je obisk mesta možen
  • prednosti: spotoma vključit obisk mesta
  • slabosti: utrujenost, prevoz dodaten strošek

Parking

V primeru, da potujemo z avtom je to moment, ki ga je potrebno upoštevati in v naprej načrtovati. Tudi nakup/rezervacijo narediti online. Pomembni faktorji, ki bodo vpliva na odločitev so čas parkiranja ter oddaljenost (vpliva na ceno in čas). Spodaj nekatere izmed možnosti:

• Punta Sabbioni (7 € dnevno, najcenejši, na S lagune – več kot uro z vaporettom do mesta, hvala Majda T za predlog)
• Benetke San Marco (32 € dnevno, najbližji, najdražji)
• Benetke San Andrea (7€ za 2 uri, najbolje za kratke postanke
• Benetke Tronchetto (21 € dnevno, dodaten stošek people mover 1.5 € na oseo, če ne greste peš)
• Mestre železniška postaja 2.5 € na uro ali 15 € dnevno, še 1.5 vlak in dodaten čas)
• Mestre San Guliano (6 ur za 8 €, 12 € dnevno, peš do postaje in 1.5 € za bus in dodaten čas)
• letališče (več možnosti, lahko tudi Treviso letališče, lahko parkingi ob letališču, prevoz z ladjo al busom, preveč različnih kombinacij za opisat. Omenjeno samo kot možnost, če ob letu še obisk mesta vkomponirate)

Hrana in pijača

Razpon cen v mestu je enormen. Lahko dobite kos pizze za 2 € ali pa zaidete v restavracijo z Michlin zvezdicami, ki vas bo olajšala za par sto evrov. Že moj primer croissantov v sosednjih pekarnah in petkratno ceno je dovolj zgovoren. Podobno je s pijačo. Moj predlog je da poiščete mesto, kjer so lokalci in ni preblizu trgu svetega Marka. Tam boste dobili solidno kakovost za ne previsoko ceno. Najceneje je s seboj prinesti kaj za pojest in spit. Če pa je potrebno impresionirat kako dekle pa investirajte v kaj dražjega 🙂 

7 znamenitosti

Mesto kot celota je en velik muzej. Zato, če samo pridete v mesto in se samo sprehajate cel dan po ulicah in prečkate kanale boste bogatejši za eno čudovito izkušnjo. Tu je vrhunec seveda trg svetega Marka z vsem kar ga obkroža. Katere od objektov boste tudi znotraj obiskali je odvisno od vaših preferenc. Spodaj našteto rangiranje po mojih preferencah

1. celotno mesto Benetke
2. trg svetega Marka
3. Burano
4. Doževa palača
5. Veliki kanal in Rialto most
6. muzej Correr
7. Murano

Predlog urnika

Po mojih 2 različnih obiskih tega mesta bi predlagal za prvi obisk spodnji urnik. Sam, ko se spet tja odpravim, bom pa bolj ciljano šel na določen dogodek, obisk ali podobno.

• Zgodenj prihod v mesto, po možnosti okoli 7 ure zjutraj
• Prvi obisk Burano, v jutranji svetlobi opazovat barvitost fasad
• Sledi obisk Murana, obisk delavnice s pihanjem stekla dokler ni gneče
• Povratek v Benetke okoli 10:30
• V naslednjih 2 urah se počasi spustit do Markovega trga, vmes ogled Rialta in 2 cerkev po vaši izbiri. Na poti nekaj prigriznete
• 3 ure so dovolj da na Markovem trgu poleg samega trga temeljito pogledate še dve znamenitosti (moj predlog palača in muzej)
• Pozno popldne poiščete neko mirno mesto kjer uživate v pogledu predno se odpravite domov

Korona

Dejansko se pozna, da je v času korone manjši obisk in ni neskončnih množic. Kar je za nas, ki smo vseeno šli dobrodošlo. Pozna se na več stvareh. Npr. takso, ki so jo želeli vpeljat v benetkah v 2020 je ni. Parkirišče je na voljo tudi zadnji dan. Doživiš, da si dejansko sam na ulici v Benetkah. Sicer okolica trga je kar obljudena. Manj kot lani, ko je bil nečak ali 10 let nazaj kose m bil v času karnevala. Maske nosijo vsi v zaprtih prostorih in na prevoznih sredstvih. Mogoče niso čez nos ves čas, ker je v tej vročini bila misija nemogoče. Te je pa prišel kak zaposleni, da si jo popraviš. Sam sem imel 3 maske in sem jih menjal ko je katera ratala premočena. Razkužila so bila v cerkvah na voljo, vsak drug sedež je bil na voljo. V muzejih je bilo omejeno število obiskovalcev na prostor, ob vhodu kontrola temperature. Na kratko, ljudje se držijo predpisanega večino časa in množice niso nepregledne. Vseeno je pa to bilo mesto bilo zame kjer je največja verjetno okužbe do sedaj.