Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je najlepša zelena površina v Ljubljani. Krajinski park je na severeozahodu mesta med naselji Center, Šiška in Vič ter obvoznico. Ta zaščiten park se nahaja na osamelcu, ki skupaj z Grajskim gričem in Golovcem ločuje Ljubljansko polje od Ljubljanskega barja. Razprostira se na površini 459 ha in obiščega 2 milijona obiskovalcev letno oziroma v povprečju več kot pet tisoč obiskovalcev na dan. Kot krajinski park je ustanovljen že leta 1984, z namenom da se ohrani biotska raznovrstnost (2.800 različnih živalskih in rastlinskih vrst). Park je pomemben tudi za zagotavljanje zelene površine prebivalcem urbanega okolja, kjer is lahko poiščejo mir, sprostitev in kraj za socializacijo. Trenutno je v upravljanju javnega podjetja Snaga. V nadaljevanju si bomo pogledali kaj se nahaja v celotnem krajinskem parku.

Spodnji zemljevid prikazuje celoto, ternjegove posamezne dele in objekte, ki se nahjajo v njem. Lahko filtrirat posamezne tipe objektov (šporni, gostinski, kipi, ostalo).

Tivoli

Tivoli se nahaja na jugovzhodnem robu krajinskega parka (43 ha) in meji na center mesta. Začnejo ga urejat v mestni park leta 1813, ko pod upravo Ilirskih provinic Jean Blanchard postavi 3 drevorede v obliki črke A. Nadaljuje z delom guverner Krištof Latterman, ki zasadi drevored (pozneje po njemu poimenovan) od gradu Tivoli naprej po Cankarjevi cesti do današnje veleblagovnice Nama. Povezovalni drevored med Cekinovim gradom in gradom Tivoli je Meridianski drevored, saj leži točno na poldnevniku štirinajst stopinj trideset minut vzhodne geografske dolžine.

Z gradnjo železnice 1850 se park zmanjša za tretjino in se loči od mesta. Na začetku nove meje drevoreda je bil postavljen Jakopičev paviljon leta 1908 po načrtih Maksa Fabijanija v secesijskem slogu. Podrejo ga leta 1962 zaradi širitve železnice in je pozneje to osnova za Mestno galerijo. Danes je opomnik na ta objekt kip Jakopiča, delo Kunaverja. Sledijo posegi Plečnika v obdobju 1921-39. Največji poseg je bil v Lattermanov drevored, ki ga razširi, na novo zasadi kostanje in po sredini postavi svetilke. Del Plečnikove promenade je danes znan kot Jakopičevo sprehajališče/drevored. Poleg tega uredi še trikotni park, ki je med cesto, železnico ter Ilirijo. V 70-ih letih prejšnjega stoletja naredijo 3 podhode pod železnico in park ponovno povežejo z mestom.

Spodaj lahko podrobneje pogledamo kaj se nahja v Tivoliju. Generalno lahko rečemo, da so na severnem delu športni objekti in na južnem pa je sam park.

Grad Tivoli

Grad Tivoli je najstarejša zgradba v Tivoliju. V 13 stoletju je v bližini stal obrambni stolp (Turn), ki ga poruši celjski grof Ulrik II leta 1442. Grad Tivoli (Podturn-Podrožnik) zgradi Jurij Apflater nekoliko stran od ruševin. 1601 prevzamejo dvorec jezuiti. pozneje ga predelajo v baročnem slogu. 1852 Franc Jožef I. kupi grad za maršala Radetzkega (kip spredaj, bil začasno umaknjen). Leta 1865 preide v last mesta. 1870 pod gradom uredijo stopnišče z kipi litoželeznih psov in fontano s kipom Deček z ribo. Od gradu proti mestu je široko Jakopičevo sprehajališče. Za gradom je bilo tudi letno gledališče po načrtih Plečnika, ki ni nikoli zaživelo. Od leta 1986 je v gradu Mednarodni grafični likovni center. Na voljo je tudi bar v lasti Kaval group.

Zahodno je še Pristava gradu Tivoli zgrajena 1851, ki je služila pomožno gospodarsko poslopje.

Cekinov grad

Baročni dvorec je med letoma 1752 in 1755 dal zgraditi grof Leopold Karl Lamberg, ki je nadomestna gradnja. Arhitekt je bil Fischer von Erlach ali Johann Georg Schmidt. Ime verjetno izhaja od poslovenjenega priimka lastnika v 18. stoletju Szőgyény v Cekin, druga anekdota pravi da je pozneje Kozler kupil grad za vrč cekinov. Poznobaročna dvonadstropna stavba ima poudarjen vhod, centralno vežo, dvojno stopnišče ter izjemno lepo poslikano viteško dvorano v drugem nadstropju, kjer tudi danes organizirajo poroke. Do gradu na vzpetini vodijo položne stopnice. V šolskem letu 1818-1819 je v gradu živel France Prešern. Do konca 2 svetovne vojne je lastnik Peter Kozler (pivovarna Union, zemljevid slovenskih dežel). Od leta 1951 ima v Cekinovem gradu sedež Muzej novejše zgodovine, ki vključuje zbirko od 1. svetovne vojne naprej. Leta 1991 je grad prenovljen po načrtih Jureta Kobeta. Odpiralni čas: od torka do nedelje 10.00-18.00, ponedeljki in prazniki zaprto, razen 8. februar. Vstopnice: odrasli: 5,00 €, učenci, dijaki, študentje, upokojenci: 3,00 €.

Švicarija

Švicarija se nahaja tik za dvorcem Tivoli. Leta 1835 tu odprejo leseno gostišče. Ker je v lasti nemške elite zbrane v društvu Kazina jo poimenujejo Schweizerhaus glede na obliko alpske hiše. Po potresu 1895, ki stavbo poškoduje tu zgradijo 1908-1910 hotel Tivoli po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha, ki se zgleduje po gorenjskem tipu hiše. Na kratko tu živi Ivan Cankar. Tu je ustanovljena Komunistična partija Slovenije 1920. Hotel zaprejo 1930 in tam bivajo socilano ogroženi, kjer so med njimi mnogi umetniki. 2017 objekt prenovijo in od takrat tam deluje Mednarodni grafični likovni center ter bistro, kjer se lahko okrepčamo s pijačo in hrano.

Tivolski ribnik in čolnarna

Tivolski ribnik je umetno ustvarjen leta 1880. Zelo hitro postane pomembna točka za druženje je bil od samega začetka pomembna točka za druženje meščanov, v poletnih mesecih je bil namenjen čolnarjenju, v zimskih pa drsanju.

Ob ribniku je stala čolnarna in več paviljonov. Po 2. svetovni vojni je čolnarna propadla. Danes je na njenem mestu zgrajen nov objekt, v katerem je kavarna. Poleti se na ribniku bohotijo lokvanji, v vodi plavajo številne tujerodne ribe.

Jakopičevo sprehajališče (Sahara)

Jakopičevo sprehajališče je delo Plečnika ob pomoči vrtnarja Antona Lapa, s kateirm nadomesti Lattermanov kostanjev drevored med obema svetovnima vojnama. Samo pot razširi na 24 metrov in zasuje z gramozo,. Po sredini postavi 23 svetilk v svojem slogu, ob robu pa postavi klopi in zasadi topole.

Vendar na začetku prebivalci zavračajo spremembo in poimenujejo novo pridobitev Sahara, ker še nima bujnih dreves. Danes sprehajališče služi tudi kot galerija na prostem.

Monte Carlo in Tičistan

V senčnem gozdiču v severozahodnem delu Tivolija je bilo priljubljeno zbirališče upokojencev, imenovano Monte Carlo, na začetku grajskega parka, kje se zbirajo ptice, pa so obiskovalci poimenovali Tičistan

Hotel Bellevue

Hotel Bellevue je pogorel in nedelujoč hotel na pobočju Šišenskega hriba v bližini dvorane Tivoli. Na mestu bivše kavarne hotel v secesijskem slogu zgradi Alojzij Zjec leta 1909. V 50ih letih je nacionalizirian in v 90ih denacionaliziran. Takrat ga obiščem s sestro kjer so plesni večeri. Lastniki se menjavajo, hotel propada, večkrat pogori, nazadnje leta 2014. Trenutno lastnik Rastoder, ki obljublja da bo zgradil nadomestno gradnjo z ozirom na zgodovino.

Rastlinjak

Tik ob Čolnarni se nahaja ratlinjak, ki je del Botaničnega vrta Ljubljana pod upravo Biotehnične fakultete, UNI LJ. Na enem delu so vrtnice in mediternaske rastline, na drugem delu pa so tropske rastline. Rastlinjak trenutno obnavljajo in je zaprt.

Letno gledališče

Letno gledališče nastane po načrtih Plečnika 1933, ki ga je obdal z drevjem in po grškem vzoru ga je opremil z avditorijem. A zares nikoli ne zaživi, Tako, da po drugi svetovni vojni je tam letno kino. V sedemdesetih letih je tam celo diskoteka na odprtem. Počasi zapade v pozabo in propade. Danes je tam le jasa. Pojavljajo iniciative za obuditev gledališča, ki paima tudi svoje nasprotnike.

Jesenkova učna pot

V parku je veliko potk a posebna je Jesenkovo učna pot. Ime je dobila po botaniku dr. Franu Jesenku (14. 3. 1875 –19. 7. 1932). Pot se začne (Po turnom) in konča (Tivolski grad) v Tivoliju, vendar večina poteka po južnem pobočju Rožnika. Na 3 kilometerski poti je predstavljeno 30 drevesnih vrst, ki jih lahko tudi vidite v naravi.

Fenološki park

Od leta 1958 se Tivoli pridruži evropskim fenološkim parkom, kjer spremljajo razvoj posameznih dreves z enako dedno zasnovo (sivi topol, trepetlika, več vrst smreke, breza, vrbe, leska, jerebika, bukev, lipovec, češnje, lipovke, forsitije, rdeči bor in hrast). Ta del parka se nahaja v bližini Cekinovega gradu. Za frnološki park, ki daje pomemebne podatke za raziskave već kot 60 let, skrbi ARSO.

Gostinski lokali

• Hot Horse – prepoznaven kiosk s hitro hrano iz konjskega mesa.
• VafljiVaflji – ob bazenu lokal specializiran za belgijske vaflje
• Caffe Bienale – lokal znotraj grada Tivoli
• Bisto Švicarija – bistro, kjer dobite pijačo in ob vikendih tradicionalno kosilo po zasoljeni ceni
• Čolnarna – ob ribniku, tam lahko naročite pijačo ali sladoled
• Food corner – kjer lahko dobite kaj za prigriznit
• Mini Caffe Golf – mesto za pijačo ali sladoled
• Zimski bar – v sklopu dvorane, kjer se lahko navijači odžejajo
• Lepa žoga – sicer uradno zunaj parka. Tu se dobijo navijači za ogled tekem, popotniki za kak potopis, je pa tudi kak burger za prigriznit

Športni objekti

• Hala Tivoli – mala košarkarska 4.500 sedežev in velika ledena dvorana 7.000 sedežev. zgrajena leta 1965 za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, mesto mnogih koncertov začevši z Loui Armstrongom. Pod dvorano je diskoteka (nekoč Palma, F club, danes prazno)
• Kopališče Tivoli – zgrajeno 1973, tu se nahajajo 3 pokrita bazena. poleg v objektu so še bowling, savna, masaže, plezališče (nekoč diskoteka Valentino in ostale inkarnacije)
• Mini golf – igrišče za mini golf
• Igrišča – tu so na voljo različna igrišče, od otroških z raznimi igrali, teniška, košarkarska, odojkarska, rokometna, skate park, kolo park, balinišče, lumpi park-pozimi drsališče …
• Kotalkališče – med teniškimi igrišči in vhodom v kopališče Tivoli se nahaja kotalkališče, kjer so poleg klopce
• Sankališče – strmino za bazenom izkoristijo otroci za sankanje
• Kopališče Ilirija – po načrtih Bloudka, odprt bazen, ki ga trenutno obnavljajo (04-2022), sicer uradno izven parka
• ŠD Narodni dom – telovadnica, sicer uradno izven parka

Kipi

Na področju parka se nahaja ogromno kipov, spomenikov, skulptur in fontan. Spodaj jih je našteta večina

• Balet – Stojan Batič, 1957. Podstavek Boris Kobe. med Jakopičevim sprehajališčem in Tivolskim gradom.
• Boris Pahor – Mirsad Begić, 2017, ob kipu Kocbeka, zanimivo da še živ in logo MK na torbi
• Deček s piščako / Pastirček – Zdenko Kalin 1942 (’46 pred gradom), enak se nahaja pred stavbo RTV na kolodvorski in tudi na zelenici Gradu na Brdu pri Kranju, 2009 izmenjava – Gradec Styria
• Deček s posodo – Božo Pengov 1959. ob parkirišču pod Halo Tivoli.
• Deček z gosjo ob trikotnem parku – replika 1960 ob gradnji železnice
• Deček z jeguljo – fontana pod gradom Tivoli
• Edvard Kocbek – Boštjan Drinovec 2005, ob stoletnici rojstva postavljen v bližini ribnika. na klopci sam opazuje svojo miniaturo
• Eleanor Roosevelt – Maria Šeborová 2018
• Ekvilibristi – Drago Tršar 1957, ob kopališču Tivoli
• Evridika – Bojan Kunaver, 1967, južno od Jakopičevega sprehajališča ob Gutmanovem sprehajališču / drevoredu,
• Feldmaršal grof Radetzky – pred gradom Tivoli kjer je bival, umaknjen v obdobju 1918-2021
• Molosi (4 psi) – Anton Dominik von Fernkorn, 1864. pod Tivolskim gradom, brez jezika – urbana legenda o samomoru ne drži
• Odbojkar – Drago Tršar, 1970
• Primož Trubar – Fran Bernerker 1908, ydaj izven parka ob pravoslavnei cerkvi
• Riba – Vladimira Bratuž Furlan 1950?, drug na Galusovem nabrežju
• Ribe – France Kralj 1935, v ribniku od 1994
• Rihard Jakopič – Bojan Kunavar 1972, ob železnici kjer je nekoč stal Jakopičev paviljon
• Rondo – Oton Jugovec 1987. Fontana znotraj javorjevega rondoja
• Rudar – Alojzij Kogovšek 1950, ukradli so mu svetilko, med dvorano in Celovško cesto
• Spomenik pionirjem – Kalin in podstavek Kobe, 1962, na klančini pred Cekinovim gradom.
• Spomenik talcem v Rožni dolini – Ivan Štrekelj 1952, podstavek Nikolaj Bežek, ob robu parka proti Rožni dolini
• Sožitje – Slobodan Pejić 2000, osnova 300 let star hlod hrasta,
• Stanko Bloudek – Stojan Batič, 1969. na poti proti dvorani in gradu Cekin

Poleg navedenih kipov jih je bila še množica, ki so bili umaknjeni (npr. Tito – Augustinčić ’48 zdaj Brdo, Večni kamen, vodnjak Devica) ali ukradeni (npr. Svoboda – Kos ’47, Kopalka). Seveda je park živa stvar in se konstantno spreminjajo postavitve kipe. Zato je velika verjetnost, da je kaj v seznamu pomankljivo. Zato bi prosil, da me na napake opozorite v komentarjih in bom lahko popravil.

Rožnik

Za Tivolijem se nahaja hriboviti del parka (288 ha) z vrhovi Šišenski hrib (429 m), Rožnik (394 m), Cankarjev vrh (388m), Tivolski vrh (387m) in Debeli hrib (374m). Med vrhovi je dolina Mostec, ki se zaključi s Koseškim bajerjem.. Rožnik predstavlja hrib na zahodnem delu parka, ki je poraščen z gozdom in tam se nahaja kar nekaj zanimivh vsebin.

Živalski vrt

Živlaski vrt se nahja na JV pobočju Rožnika, kjer se razprostira na 20 ha. Na to mesto ga leta 1951 preselijo. Tu lahko opazujemo domače in tuje živalske vrste, okoli 500 živali in 120 različnih vrst. Tudi preko spletne kamere v živo jih lahjo spremljamo.

Gostilna in hotel Čad

Ob vznožju hriba se nahaja gostilna Čad, ki je znana po specialitetah s srbskega žara. Gostilna deluje že od leta 1889, po nacionalizaciji pa šele dobi na menuju jedi iz žara. Po osamosvojitvi družina Čad dobi nazaj gostilno a vztraja pri isti ponudbi. Ravno kar (leto 2021) so na lokaciji zgradili še hotel Čad na mestu nekdanjega gospodarskega objekta ob upoštevanju tradicije. V bližini je tudi kapelica.

Cankarjev vrh

Cankarjev vrh je 394 m visoka vzpetina, ki se nahaja vzhodno od živalskega vrta Ljubljana. Z vrha na katerem stoji cerkev in gostinski lokal, zaradi gozda, ki vrh obdaja ni lepšega razgleda (nekaj več ga je v zimskem času, ko so drevesa gola).

Cerkev Marijinega obiskanja

Cerkev Marijinega obiskanja stoji na Rožniku. Zaradi svoje lege, fasade v rdeči barvi, pa tudi zaradi dobre osvetljenosti v nočnih urah je dobro vidna z južne strani Ljubljane. Je podružnična cerkev župnije Ljubljana – Marijino oznanjenje. Ob vznožju cerkve je jasa kjer so ponavadi prvo majski kres in študentske zabave.

Gostilna Rožnik

Gostilna na Cankarjevem vrhu Rožnika tam domuje od leta 1869. Med bolj znanimi prebivalci je bil Ivan Cankar, kjer je še spominska soba. Tu strežejo juho, praženim krompirjem, pečenkami, zrezki, golažem, vampi, telečjo obaro, ričetom in joto, štruklji, orehovo in pehtranovo potico, pečejo pa tudi slasten sirov in jabolčni zavitek. Čez vikend so pa na voljo še flancati.

Gozdarski inštitut

Podolgovat funkcionalen objekt v lasti Gozdarskega inštituta, narejen po načrih Ravnikarja 1948.

Kip Ivan Cankar

V spomin na pisatelja so leta 1948, ob 30-letnici njegove smrti, vrh Rožnika poimenovali Cankarjev vrh in na njem postavili spomenik, delo kiparja Frančiška Smerduja. Spomenik stoji sredi terase zahodno od gostilne Rožnik na Cankarjevem vrhu.

Spomenik Janezu Kiklju

Obelisk je izdelal Ivan Štrekelj in postavljen je bil leta 1956 v bližini gostilne Čad. Posvetilo je od Lili Novy

Šišenski hrib

Je najvišji vrh Rožnika in s tem tudi v krajinskem parku. Vrh je prekrit z gozdom, nahaja se v ozadju Tivolija, kjer se počasi vzpenja. Proti Celovški cesti pa je sten zelo strma. Ob zahodnem vznožju se nahaja antični vodovod, Galetov grad iz 18 stoletja, ter Spominska plošča Glavnemu poveljstvu NOV in POS – Milan Arnež, Jože Plečnik , Vladimira Bratuž, 1953.

Park Gustava Tönniesa

Ta park se nahaja na zahodu krajinskega parka, na zahodu omejen z potokom Pržanecna vzhodu je nmeja Pot Roberta Blinca in Večna pot, na severu pa Koseški bajer. Park je dobil ime po gradbeniku in industrialcu švedskih korenin, Gustavu Tönniesu, ki je v Ljubljani sezidal veliko pomembnih objektov kot je centralna lekarna na Prešernovem trgu, Cukrarno, Kolizej, Mladiko, šolo na Prežihovi, Bambergova in Tavčarjeva hiša …

Rekreacijskega društva Mostec

Lokal obdan z gozdom ponuja domačo pehtranovo potico in hrustljave preste

Kavarna Lokus

Kavarna se nahaja v bližini bajerja. Tam vam lahko postrežejo s pijačo ali s sladoledom. Bila je zgrajena pred kratkim. Tu so tudi otroška igrala.

Stolp na Galetovem in nove skakalnice v Mostecu

Stolp je ostanek skakalnice zgrajene po načrtih Boudka, ki je bil v uporabi 1950-62. Stolp ni v dobrem stanju in je visok 18,5m.

Skakalni klub Ilirija zgradi v Mostecu 20m skakalnico leta 1970 in 2 leti pozneje 55m skakalnico.

Koseški Bajer

Bajer je nastal na mestu kjer so kopali glino zaopekarno od Gustava Tönniesa. Danes je tu priljubljeno sprehajališče okoli jezera, kjer lahko posedimo na platformi ali klopicah. V jezeru in ob njem je pestra biotska raznovrstnost. Z dovolilnico lahko tu lovite ribe. Pozimi na zmrznjenem jezeru je naravno drsališče. Urbana legenda pravi da je neka riba pojedla čivavo, ki je padla v bajer

Koseški boršt

Gozdna površina južno od Koseškega bajerja prepredena s kolesarskimi in peš potkami.

Pionirska železnica

Od leta 1948 do leta 1952 je obratovala ozkotirna železnica med Rožno dolino in Kosezami, Danes je tam speljana kolesarska steza.

Posebna območja znotraj parka

Znotraj parka so štiri ožja zavarovana območja. Klasično nahajališče evropske gomoljčice Pod Turnom in park Tivoli sta razglašena za naravna spomenika, prehodno barje Mostec in mokrotna dolina s prehodnim barjem Mali Rožnik pa sta razglašena za naravna rezervata. V parku je še pet območij naravnih vrednot in dvanajst drevesnih naravnih vrednot, ekološko pomembno območje Rožnik, več habitatov zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju ter več zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.