Živalski vrt v Ljubljani

Kmalu po 2. svetovni vojni Ljubljana dobi živalski vrt, leta 1951 pa se preseli na današnjo lokacijo, kjer se razprostia na skor 20 ha na JV pobočju Rožnika, le 20 minut peš iz centra mesta. Tu lahko opazujemo domače in tuje živalske vrste, okoli 500 živali in 120 različnih vrst. Tudi preko spletne kamere v živo jih lahjo vidimo.

Cenik 2021

V ponudbi imajo poleg osnovnih kart za različne kategorije tudi letne karte, ki so le 5x enkratnega obiska. Tu so še posebni programi kot Oskrbnik (hraniš živali), Tematsko vodenje, Rojstni dan, …

Zadnji obisk

Z Andrejo se najeva v Čadu in nisva še pripravljena iti domov. Ker je Živalski vrt v bližini in noben od naju ni bil že nekaj časa tam se odločiva narediti en sprehod tam. Že na vhodu se nam vrine ena familija a se vsaj opravičijo. Osnovni krog bi moral začeti na vzhodu in povzpet se na sever ter se spustiti po zahodni strani predno zaključiš krog. Midva sva se približno držala te poti z manjšimi odstopanji.

Na začetku se ustaviva pri alpakah, ki mulijo neko grmovje in se sploh ne zmenijo za nas. Morski levi plavajo v krogi, eden v ustih se z neko palčko poigrava. Ko prideva do Gepardov, onadva počivata na podestu. Eden celo privzdigne glavo da nas pogleda. Medveda sta ločena, kjer eden nemirno stopica naokoli drugi pa poležava. Tu se pot obrne navzgor. Šimpanzov ne vidiva, le male črne čopičarke veselo poskakujejo v svoji kletki. Volkovi tudi spijo in se ne zanimajo za obiskovalce.

Črne štorklje so zanimive. Zdaj sledi še klanec do risov, ki spijo in nam kažejo hrbet. Ko pridemo do kozorogov si ti na vejah brusijo rogove. Malo naprej od hotela za samske čebele obupava, ker se zdi kot da naprej ni ničesar več. Pozneje na zemljevidu so še sove in jeleni. Mogoče prihodnjič. Vrnemo se in se ustavimo pri zebrah, ki se hranijo. Podobno je pri dvogrbih kamelah. Žirafe še niso v hiški. Tigrica Vida tudi spi. Leopard se vsaj sprehodi in ga lahko vsaj vidimo v celoti. Slonica tudi dela svoj obhod.

V Ljubljani imamo tudi panda, sicer miniaturno mačjo verzijo. Ena se je stegnila čez hlod, druga nas pa opazovala. Divji prašiči so imeli mladičke, ki so bili živahni v primerjavi z mamo. Na vrsti so papige, ki so glasne in nekatere brez perja? Spet je tu jelenjad, ki je na drugi strani ograde. Pobližje si lahko ogledamo kenguruje in pelikana. Spet ni opic. Žirafe so zdaj v bajti in se hranijo. Lev poležava in rjove vsake toliko, levinja p se ne zmeni in spi naprej. Pred odhodom se ustavimo pri surikatah, ki so zvedavi in skoz nekaj kopljejo. Zadnja postaja je pri opicah in pasavcu že pri vhodu/izhodu.

Simpatičen sprehod po poznem kosilu. Verjetno je idealen izhod za družine z majhnimi otroci in domačimi ljubljenčki. Pa zaradi Covida je bilo par stvari zaprtih, npr. terarij. Timing je verjetno nekoliko napačen, ker je večina živali, vsaj zveri počivala (od pol šestih popoldne naprej). Po drugi strani pa itak večino dneva spijo, če se ne hranijo ali opravljajo kako drugo fiziološko potrebo. Prostora je še ogromno in bi verjetno lahko kaj še razširili in preuredili. Na koncu ostane malo slab občutek, ker veš da so te živali v omejenem prostoru in zaprte samo za našo zabavo, čeprav v zadnjih desetletjih jih bolje obravnavajo. Edini etičen je verjetno ZOO na Horjulu, kjer živali reši in jim da miren preostanek življenja

Bivše izkušnje

Ljubljanski ZOO sem bil večkrat v spominu pa mi je ostalo nekaj obiskov omenjenih spodaj.

1990

Sestra je v srednji šoli (gimnazija Moste) kot volonterka delala v živalskem vrtu. Med drugimi je bila njena naloga skrbeti z levjega mladiča Charlija. V obdobju, ko je bil približno velik kot nemški ovčar sva jo lahko s sestrično obiskala in videla leva ter se z njim celo poigrala. V določenem trenutku je zagrabil moj hlačno nogavico in jo začel stresati. Takrat sme imel dovolj in smo hitro zapustili mladička. Ob sprehodu po vrtu se je sestrična rokovala z malo opico.

1992

Naslednji dan po valeti, ki je bila v Super Liju smo se sošolci in sošolke poslednjič dobili in odšli v živalski vrt. Vsi smo bili zmatrani in neprespani. Deževalo je. Medved in medvedka sta bila intimna.

1997

V prvem letniku faksa se dobimo sošolci iz srednje šole pri Biotehnični fakulteti, kjer je eden od nas študiral. Odločimo se, da tisti ponedeljek spustimo predavanje in se podružimo. Med sprehodom po Rožniku se spomnimo , da je živalski vrt v bližini in da bi ga lahko obiskali. Ne da se nam hodit do glavnega vhoda in po najbližji poti vstopimo. V parku se sprehajamo kako uro ali dve. Vendar v parku ni nobenega obiskovalca, srečamo le par skrbnikov živali in celo nekaj nenevarnih živali na prostem. Ob izhodi vidimo otroka, ki sprašuje dedka kako smo mi lahko prišli notri, če je zaprto. Namreć, ZOO je zaprt ob ponedeljkih!