Secesija v Ljubljani

Secesija je v umetnosti pomenila odmik (odcepitev) od prevladujočega neoklasicističnega pojmovanja umetnosti ob koncu 19. stoletja. To se je kazalo v različnih umetnostnih smereh, kot so Art Nouveau, Secesija (München, Berlin, Dunaj), Jugendstil, … kjer so bili vidni predstavniki Klimt, Schiele in Munch. A v tem prispevku se bomo osredotočili predvsem na arhitekturo, dunajsko secesijo, kjer je bil najprepoznavnejši predstavnik Otto Wagner, Maks Fabiani pa kot njegov učenec najpomembnejši secesijski arhitekt v Ljubljani. Tudi Plečnik je bil Wagnerjev učenec, a je naredil le nekaj del v tem slogu na Dunaju.

V Ljubljani je secesija močno zaznamovala mestno arhitekturo. Po rušilnem potresu v Ljubljani 14. aprila 1895 je prenova potekala z urbanističnim popotresnim regulacijskim načrtom leta 1895 in se je končala leta 1908 s strani Fabianija (tudi Sitteja) in ob podpori župana Hribarja (tudi Grassellija), ki je pridobil finančna sredstva. Največ stavb v secesijskem slogu je bilo zgrajenih v prvem desetletju 20. stoletja. Koch in Vurnik sta gradila stavbe v tem slogu do sredine dvajsetih let. Ljubljana danes (poleg Barcelone, Glasgowa, Reke, Havane, Rige, Helsinkov, Budimpešte, Bruslja …) spada v mrežo 20 secesijskih mest sveta.

Meščanstvo se je z možnostmi serijske industrijske proizvodnje in novih surovin (železo, jeklo, steklo, železobeton) želelo približati plemstvu. Navdih so iskali v flori in favni, folklornih motivih, eksotičnih kulturah in religijah, geometrijskih oblikah in jih udejanjali v litoželeznih detajlih, napušč, orielu s stolpičem, pisani fasadi z ornamenti (ploščice, gladki in grobi ometi), balkonu, baldahinu, skulpturah itd.

Pomemben moment je bil tudi vzpon slovenske nacionalne identitete z Ljubljano kot glavnim mestom. Na prelomu 19. in 20. stoletja si je Slovenija prizadevala opredeliti svoje mesto v okviru Avstro-Ogrske. To obdobje je pomenilo preporod Ljubljane in preobrazbo iz provincialnega mesta v sodobno središče slovenskega naroda z infrastrukturo (plinovod, nova kanalizacija in vodovod, prvi asfalt, …), reformo mestne uprave, zdravstva, šolstva in turizma. ki je sledil.

Secesijske stavbe v Ljubljani

V Ljubljani je okoli 70 stavb, ki so bile zgrajene v secesijskem slogu, pri čemer so nekatere popolnoma v tem slogu, druge pa imajo le nekaj elementov. Največ stavb najdete na območju med železniško postajo in starim mestnim jedrom ob Miklošičevi ulici, okoli Miklošičevega in Prešernovega trga (oba je projektiral Fabiani). Tudi Slovenska, Tavčarjeva in Trdinova ulica imajo nekaj vrhunskih primerov. Spodaj lahko najdete zemljevid teh stavb, v nadaljevanju pa še njihove fotografije in opis. Prvih 20 je najbolj reprezentativnih primerov, nadaljuje pa se z manj opaznimi stavbami, razvrščenimi po abecedi naslova.

Krisperjeva hiša, Miklošičeva 20, Maks Fabiani, 1900/01

Krisperjeva hiša se nahaja na Miklošičevi 20 in je bila zgrajena v letih 1900 in 1901. Prvo hišo na Miklošičevem trgu je načrtoval sam arhitekt Maks Fabiani in tako pokazal, kako si je zamislil obzidan trg. Vogalna stavba z orielom s stolpičem na vrhu tvori severovzhodni vogal Miklošičevega parka. Fasada hiše je zasnovana v lahkotnem secesijskem slogu po vzoru sodobne dunajske arhitekture in okrašena z značilnimi rastlinskimi in cvetličnimi stiliziranimi motivi v elegantni liniji, ki spominja na Hortov priljubljeni motiv bič.

Na belgijsko različico nove umetnosti so spominjali tudi majhni detajli iz kovanega železa, kukalo, zvonec, kljuke in poštni nabiralnik. Nekateri so že izginili iz hiše in so ohranjeni le na slikah. Kot je zapisal sam arhitekt Maks Fabiani, je cvetlično secesijsko dekoracijo uporabil na željo lastnika, občinskega svetnika Valentina Krisperja.

Čudnova hiša , Cigaletova 3, Ciril Metod Koch, 1902

Čudenva hiša je secesijska poslovno-stanovanjska trinadstropna stavba na Cigaletovi ulici 3 na severozahodnem vogalu Miklošičevega trga v Ljubljani. Ime je dobila po investitorju in urarju Franu Čudnu. Velja za najbolj prepoznavno secesijsko hišo v okolici Miklošičevega trga. Načrt za hišo je izdelal arhitekt Ciril Metod Koch hkrati s sosednjo Pogačnikovo hišo. Zgrajena je bila leta 1902 po vzoru hiš Josepha Marie Olbricha (plastično bogato, organsko in dekorativno) na Dunaju. Koch je v zasnovi močno poudaril posamezne arhitekturne elemente:

• vogalni stolp (sloni na konzolah), se začne s kvadrom, nadaljuje z valjem in konča z globusom na kvadratni plošči, pod ploščo vrh stolpa krasijo reliefne glave in zlate začetnice investitorja,
• polkrožni nadstrešek balkona na glavni fasadi, fasadna dekoracija,…
• balkoni imajo umetelno oblikovane ograje iz kovanega železa, okna so dvo- in trodelna, nad okni pa barvne kroge iz keramičnih ploščic.
• polkrožni nadstrešek stoji nad konzolnim balkonom nad dvema pilonoma
• prvotno je bila fasada hiše pobarvana v vijolično-rdečo barvo, med prenovo pa so jo pobarvali v nevtralno barvo.

Pogačnikova hiša, Cigaletova 1, Ciril Metod Koch, 1902

Pogačnikova hiša se nahaja na Cigaletovi 1, zahodno od Miklošičevega parka. Investitora sta bila Štefan in Jožef Pogačnik. Projektiral jo je arhitekt Koch leta 1902. Zasnovana je kot večstanovanjska stavba in se nahaja v glavnem delu zahodne fasade trga pred sodiščem. Arhitekt je pri oblikovanju fasade uporabil bolj ploske oblike. Pogačnikova hiša zaradi svoje lege nima vogalnega stolpa, balkona ali z njim povezanega kovanega okrasja. Najzanimivejši del pročelja je okras nad vhodom z reliefom ženske figure, ki v iztegnjenih rokah drži vejice.

Podobna je načrtu za fasado Delavskega doma na Dunaju. Vsa okna na Pogačnikovi hiši so preprosta dvodelna. Pritlična okna imajo vodoravne vrezane črte. V nadstropju so okna povezana z eno linijo. Zgornja nadstropja hiše povezujejo navpični pasovi med okni, ki vodijo od krožnega venca na sredini tretjega nadstropja in visijo do okenskih polic drugega nadstropja. Tik pred koncem jih prekine trak dekoracije iz steriliziranih listov. Med okni drugega in tretjega nadstropja hiše je okras z geometrijskim likom.

Deghenghijeva hiša, Dalmatinova 7, Ciril Metod Koch, 1904/05

Tovarnar Anton Deghenghi je dal zgraditi po načrtu Kocha stanovanjsko hišo na Dalmatinovi ulici 7. Slednja je na vogalu je poudarjena s stolpičem, ki ga pokriva zvonasta streha. Po prvotnem Kochovem načrtu naj bi bila fasada bogato okrašena z značilno secesijsko rastlinsko ornamentiko, vendar je bila izvedba fasade skromnejša. Dekoracijo so zmanjšali. Fasada je bila izvedena v kombinaciji gladkih in grobih ometov v opečnato rdeči in rumeni barvi.

Regallijeva hiša, Miklošičeva 18, Fran Berneker, 1904/6

Načrte za Regallijevo hišo je izdelal arhitekt Fran Berneker (1904 – 1906), ki je bil sicer po poklicu kipar in avtor čudovitega spomenika Primožu Trubarju v parku Tivoli. Stavba s stolpičem zaključuje jugovzhodni vogal Miklošičevega parka, fasada je zaključena z valovitim vencem nad okni drugega nadstropja in okrašena z glaziranimi zelenimi keramičnimi ploščicami. Bernekerjevo delo so tudi bronasta vrata z dvema plitkima reliefoma, ki prikazujeta alegoriji dneva in noči. Po Bernekarjevem načrtu so bile izdelane tudi kamnite plastike Atlantidcev, ki podpirajo vogalni pomol.

Bambergova hiša, Miklošičeva 18, Fran Berneker, 1906/07

Bambergova hiša se nahaja na vogalu Miklošičeve in Dalmatinove ulice v Ljubljani. Gradnjo je financiral znani slovenski založnik in tiskar Otomar Bamberg (tiskarna Kleinmayr & Bamberg). Bambergovo hišo so zgradili med letoma 1906 in 1907 po načrtu arhitekta Maksa Fabianija, ki je zasnoval tudi bližnji Miklošičev park (takrat Slovenski trg) in Krisperjevo hišo. Fabiani je v svojem oblikovanju težil k povezovanju arhitekture in njenega okolja. Zasnoval jo je v modernističnem neobaročnem slogu in se odmikal od secesije.

To se kaže v izboru materialov in gradbenih elementov, med katerimi je posebej zanimiva Borrominijeva fasada na strani ob Dalmatinovi ulici. Izstopajo mogočni navpični pasovi stavbe v sivem betonskem ometu. Pod baldahinom na pročelju so vidne keramične reliefne podobe in kiparski okras s figurami tiskarske obrti. So delo avstrijskega kiparja in keramika Huga Franza Kirscha. Nad vhodom s sprednje strani objekta je pomol, nad njim pa balkon.

Zadružna gospodarska banka, Miklošičeva 8,  Ivan Vurnik, 1921/2

Nekdanja Zadružna gospodarska banka na Miklošičevi ulici je ena najbolj znanih stavb v Ljubljani. S svojo bogato okrašeno fasado izstopa iz okvirja sicer podobno secesijsko pisanega dela mesta. Leta 1921 jo je zgradil arhitekt Ivan Vurnik in velja za enega najlepših primerov arhitekture narodne romantike. V notranjosti objekta je poslikana bančna dvorana s steklenim stropom, ki je sestavljen iz majhnih modrih steklenih kvadratov, vanj pa je vdelan okrasni trak iz raznobarvnega stekla.

Barvni vitraži v geometrijskih motivih krasijo tudi stopnišče v prvih dveh nadstropjih. Poslikava dvorane in fasade je delo arhitektove žene Helene Vurnik, po rodu z Dunaja, ki je sodelovala pri moževem raziskovanju in ustvarjanju značilne slovenske arhitekture. Geometrijski okras v rdeče-belo-modri barvni kombinaciji slovenske trobojnice dopolnjujejo motivi iz slovenske ikonografije: stilizirana pokrajina smrekovih gozdov in žitnih polj ter vinske trte in motiv žensk v slovenskih narodnih oblačilih.

Ljudska posojilnica, Miklošičeva 4, Josip Vancaš, 1907

Stavba ima značilno secesijsko fasado z wagnerjevskimi okrasnimi elementi, kot so zatrepi v obliki košarastega ročaja, keramična obloga na fasadi in fabianijanska plitka ločna okna. Streho osrednjega rizalita dopolnjujeta sedeči figuri, bosi in z golimi rameni, ki držita torbico oziroma panj, ter kartuši, na katerih so upodobljene čebele in mravlje, simboli industrije, gospodarstva in bogastva.

Grand Hotel Union, Miklošičeva 1, Josip Vancaš, 1903/5

Grand Hotel Union Eurostars velja za enega najelegantnejših in najlepših hotelov v regiji v znameniti secesijski stavbi, ki je bila zgrajena med letoma 1903 in 1905. Za največjo stavbo (dolgo 100 metrov) je izdelal načrt arhitekt Josipa Vancaša in je bila največja dvorana v Ljubljani in na Balkanu, ki zaradi zahtevne železne strešne konstrukcije veljala tudi za tehnološki dosežek.

Celotna stavba, tako zunanja fasada kot notranjost z vso opremo in bogato zbirko jedkanega stekla (danes nadomeščene s kopijami), je zasnovana v izrazitem secesijskem slogu. Razdeljena je na dva trakta, ki ju v celoto povezuje izrazit vogalni stolp s kupolo. Fasada je okrašena z rastlinskimi motivi, ki so v vsaki etaži različni. Stavba je bila pozneje dvakrat predelana, vendar je v bistvu ohranila svoj secesijski videz.

Urbanc-Centromerkur, Trubarjeva 1, Fredrich Sigmundt, 1902/3

Prvo veleblagovnico v mestu je leta 1902 zgradil trgovec Feliks Urbanc. Dokončana je bila leta 1903, načrtoval pa jo je graški arhitekt Friedrich Sigismund in velja za njegovo najboljše delo. Zgleduje se po sodobnih veleblagovnicah v Parizu, Dunaju, Gradcu ali Budimpešti. Vhod v objekt je poudarjen s polkrožnim nadstreškom v obliki pahljačastih cvetnih listov iz stekla in kovanega železa.

Na vrhu stavbe stoji neobaročni kip Merkurja, boga trgovine in zavetnika trgovcev. Notranjost lokala še vedno služi svojemu prvotnemu namenu. Ima zanimivo okrašeno leseno stopnišče, ki ga podpirata dve vrsti stebrov. Med stebri stoji ženski kip, poosebitev obrti. Stopniščna ograja je spodaj zaključena z dvema lesenima ženskama. Vsa notranja dekoracija, pohištvo okrašeno z rastlinskimi motivi, motivi na jedkanem steklu izložb in oblikovanje svetlobe odsevajo vplive belgijske in francoske različice »nouveau arta«. Slednje je v Ljubljani, ki se je sicer bolj zgledovala po dunajski secesiji, redkost.

Hauptmanova hiša, Wolfova 2/Prešernov trg 1, Ciril Metod Koch, 1904

To je edina hiša, ki je preživela potres na Prešernovem trgu. Po potresu jo je hišo kupil trgovec Adolf Hauptmann, Koch pa je izdelal načrt za prenovo stavbe v secesijskem slogu. Hiša je bila prenovljena tako, da je bila fasada obložena z barvnimi keramičnimi ploščicami v geometrijskem vzorcu in v kontrastnih zeleno-modro-rdečih barvnih tonih, koncentriranih na zgornjem delu fasade in na vencu. Z umetniškega vidika velja za eno najboljših Kochovih arhitekturnih del v Ljubljani.

Hauptmanova hiša, secesijska stavba

Mestna hranilnica, Čopova 3, Josip Vancaš, 1903/04

Secesijska fasada s historicističnimi dekorativnimi elementi je eno najzgodnejših Vancaševih secesijskih del. Secesijski portal v osrednji osi je poudarjen s steklenim in kovanim senčnikom v obliki razprtih cvetnih listov; nad vhodom je ohranjena originalna secesijska tabla. Notranjost stavbe je eden redkih secesijskih ambientov, ki so bolj ali manj zvesto obnovljeni.

Mladika, Prešernova 25, Max Fabiani/Ciril Metod Koch, 1906/12

Šola je dober primer arhitekture, ki je dobro vpeta v lokalno tradicijo in tudi v urbani kontekst mesta na robu parka Tivoli. Stolp nad vhodom posnema stolp z uro na ljubljanski mestni hiši, fasada je asketska, oblikovno čista, brez okraskov in iz domačega materiala. Edini okras na stavbi so sove kot simboli modrosti na sklepnih kamnih vhodne verande in relief iz sivega kamna na pročelju gimnazije. Pročelje doma, ki gleda na park Tivoli, je horizontalno pregrajeno s profilacijo, ki obdaja celotno stavbo in nosi stilizirano secesijsko rastlinsko ornamentiko.

Narodna tiskarna, Ciril Metod Koch, 1902/04

Stavba je bila prva tiskarna v Sloveniji, primerna za velikoserijsko proizvodnjo. Fasada je horizontalno členjena s potekom floralnih reliefov med pritličjem in prvim nadstropjem ter z barvnim cvetličnim frizom v poteku med 2. in 3. nadstropjem. Osrednja os stavbe je poudarjena z nadstreškom nad portalom in balkonom na njem ter zaključena z visoko nad fasado segajočim zabatom. Geometrijski okras je kombiniran z venci in glavami, notranjost hodnika pa je okrašena z barvnim cvetličnim ornamentom.

Drama, Erjavčeva 1, Alexander Graf, 1909/11

Nemško usmerjeni meščani, združeni v Deutscher Theaterverein v Laibachu, so zgradili svoje, nemško gledališče – sedanjo Dramo. Stavba je bila zgrajena med letoma 1909 in 1911, načrti zanjo so delo dunajskega arhitekta Alexandra Grafa, ki je zgradil več gledaliških stavb za nemško narodnostno skupnost na Češkem. Ljubljansko gledališče je kopija gledališča, ki ga je Graf pred tem zgradil v Ústí na Labi.

Notranjost je luksuzno urejena. Vhodna veža je zasnovana klasicistično, zunanjost stavbe pa krasijo secesijski elementi. Nad vhodom stoji balkon, podprt s stebri. Izstopa trikotno pročelje stavbe, ki je bilo prvotno okrašeno z napisom Deutsches theater.

Cesarsko kraljeva državna obrtna šola, Aškerc 1, Vojteh Dvorak, 1909/11

Šola je monumentalna palača z bogatim figuralnim in rastlinskim okrasjem na pročelju in v preddverju. Osrednji rizalit je poudarjen s troločnim vhodom, ob katerem stojita figuri dveh otrok: na levi je deklica z grbom mesta Ljubljane, na desni pa deček z grbom mesta Ljubljane. grb dežele Kranjske.

Sokolski dom, Tabor 13-14, Ivan Vurnik, 1923/26

Dvorana Telovadnega društva Sokol v secesijskem slogu 1923-1926 na Taboru je bila zgrajena in okrašena v slovenskem ljudskem slogu po načrtih Ivana Vurnika, ki je zadnje njegovo delo. Eden prvih pokritih športnih objektov v Sloveniji. Fasada je v enotnem barvnem tonu. Zasnovan je izključno z arhitekturnimi elementi, profiliranimi arhitekturnimi členi in štukaturami, členjenimi s stebri, šilastimi zabati, dvokapnimi zatrepi in nenavadno oblikovanimi kapiteli stebrov v prvem nadstropju ter okrašen z abstraktnimi dekorativnimi motivi.

Javno kopališče, Prečna 7, Wilhelm Bruckner & Co, 1899-1901

Mestna občina, ki se je zavezala k modernizaciji mesta po potresu leta 1895, je podprla gradnjo javnih kopališč, da bi revnejšim slojem omogočila kopanje po dostopni ceni. Stavbo železobetonskega kopališča je po vzoru javnega kopališča v Lipskem na Poljskem zgradil arhitekturni studio Wilhelm Brückner & Co iz Gradca v letih 1899-1901.

Njen dvojni vhod na prisekanem vogalu je nadgrajen s trikotno atiko, ki jo na vsaki strani podpira voluta. Objekt je poudarjen z enonadstropnim šesterokotnim stolpom. Njegova neoromanska fasad je segmentirana z okroglimi, dvojnimi in lezenami, ki izstopajo na bledo obarvanih stenah. Danes je v stavbi družinski center z igriščem, namenjen predvsem predšolskim otrokom

Dragon bridge, Zaninović, 1900/01

Zmajski most, ki ga krasijo znameniti kipi zmajev, je najbolj znana podoba Ljubljane. Tudi most je povsem unikatna stvaritev. Velja za izjemen tehnični spomenik in vrhunsko stvaritev secesijske arhitekture z začetka 20. stoletja. Zgrajen je bil med letoma 1900 in 1901 in je bil prva prava železobetonska konstrukcija v mestu ter eden prvih in tudi največjih tovrstnih mostov v takratni Evropi.

Ob odprtju se je imenoval Jubilejni most Franca Jožefa I., namesto kipov zmajev pa so sprva načrtovali krilate leve. Nanj je bila prvič v Sloveniji položena asfaltna prevleka. Projekt mostu je izdelal prof. Josef Melan, slavni projektant armiranobetonskih mostov in oče teorije statičnega izračuna velikih visečih mostov.

Secesijski videz mostu je delo dalmatinskega arhitekta Jurija Zaninovića, sicer učenca znanega dunajskega arhitekta Otta Wagnerja. Po Zaninovićevih načrtih so bile izdelane betonske obloge, balustrade, pa tudi kipi zmajev iz bakrene pločevine. Del originalne dekoracije so tudi svetilke na ograji mostu, ki so bile prvotno na plin.

Zmajski most je nadomestil starejšega, lesenega Mesarskega mostu, ki je tam stal že od leta 1819. Takrat se je mestna občina odločila za sodobno zasnovo in armiranobetonsko konstrukcijo mostu predvsem zaradi varčevanja, saj je bila bistveno cenejša. kot bolj običajna kamnita.

---

Beethovnova 2, Ciril Metod Koch, 1923

Poslovna stavba v secesijskem slogu, ki jo je leta 1923 zasnoval Ciril Metod Koch

Jadranska zavarovalna družba v Trstu, Beethovnova 4, Ciril Metod Koch, 1923

Stavba ima poznosecesijsko fasado z dvema plitkima erierjema in je zadnje Kochovo delo v Ljubljani. Cvetlični relief krasi fasadne panele pod okenskimi policami na obeh nadstropjih, pod vencem pa je okrasni geometrični vzorec. Simetrično pročelje je v središču poudarjeno s portalom s polkrožnim zaključkom, na strehi pa s trikotno atiko. Na obeh straneh vhoda je medaljon z inicialkami podjetja, lastnika stavbe: JZDT.

Hrvatska banka, Beethovnova 7/Cankarjeva 8, 1920

Vogalna stavba ima poznosecesijsko fasado. Pritličje in nadstropje sta vertikalno povezana s kaneliranimi pilastri, zgornji dve nadstropji pa z okrasjem iz rastlinskih vej in listov. Dve močni horizontalni profilaciji delita fasado na tri horizontalne dele, vogal je poudarjen s kupolo.

Peternelova hiša, Beethovnova 9, Gustav Tonnies, 1910/11

Tripartitna fasada je skoraj enaka fasadi Župančičeve ulice 8. Osrednji del je izmaknjen iz ulične linije, poudarjen z balkoni v prvem in drugem nadstropju, ki se naslanjajo na stebre in se zaključujejo z zakrivljenim dvokapnikom, ki vsebuje tridelno okno. Fasadna površina v pritličju je okrašena s šahovnico, izvedeno v grobem in gladkem ometu, v zgornjem delu pa je med okni in na vencu okrašena z geometrijskimi motivi.

Filipov dvorec, Cankarjevo nabrežje 1/Stritarjeva 9, Leopold Theyer, 1896/97

Monumentalna stavba z vogalnim stolpičem poudarja vhod v srednjeveško mestno jedro. Fasada, oblikovana v slogu nemške neorenesanse, je okrašena s historicističnimi rastlinskimi motivi, med katerimi se pojavljajo posamezni secesijski elementi. Stavba je pred koncem prejšnjega stoletja slovela po Mayerjevi kavarni, ki je bila urejena v pritličju stavbe v tipičnem secesijskem slogu; danes jo lahko vidimo le še na starih fotografijah.

Pirčeva hiša, Cigaletova 5, 1905/06

Vogalna stavba z značilnim vogalnim stolpičem. Fasada, obdelana v dveh tonih zelene barve, je okrašena z wagnerjevskimi dekorativnimi elementi v zlati barvi, ki so skoncentrirani na vogalnem orielu, nad okni prvega nadstropja in pod napuščem.

Grobelnikova hiša, Ciril Metodov trg 1, Anton Wolf, 1899/1900

Vogalna stavba z nadstropjem, ki sega od druge etaže do vrha hiše. Fasada je okrašena s poznohistoricističnimi in wagnerjevskimi motivi, skoncentriranimi med okni drugega nadstropja, na vencu in na vogalnem hodniku.

Kmečka posojilnica, Dalmatinova 1/Slovenska 44, Ciril Metod Koch, 1906

Neorenesančna fasada je obdelana v kombinaciji ometa in svetlih keramičnih ploščic. Svetlo pročelje je okrašeno s temnimi cvetličnimi girlandami pod okni drugega nadstropja, prostori med okni tretjega nadstropja in vencem pa so okrašeni z geometrijskimi ornamenti.

Smielowska hiša, Dalmatinova 3, Robert Smielowski, 1903

Secesijsko pročelje krasijo geometrijski vzorci v kombinaciji belega in rumenega ometa ter modro-belih glaziranih keramičnih ploščic. Vrata s kovano rešetko so oblikovana v tipičnem secesijskem rastlinskem vzorcu. Postavljena je v olbrichsko podobna vrata z okroglo glavo v beli štukaturi, v katero so vstavljene modre okrogle keramične ploščice. Na secesijski stavbi izstopata dve potezi: modro-beli pas šahovnice po celotni širini fasade in poudarjen vhod. Slednji je polkrožne oblike in ima proti ulici izbočen nadstrešek.

Tertnikova hiša, Dalmatinova 9, Viljem Treo, 1910/11

Skromna secesijska fasada ima poudarjen osrednji del s polkrožnimi balkoni v prvem in drugem nadstropju ter okrašena z geometrijskimi vzorci okoli oken.

Dvorni trg 2, Gosposka 1

Neohistoricistična stavba, v kateri so leta 1898 v pritličju po načrtih Janeza Jagra uredili secesijsko kavarno v narodnem slogu. Deloval je do leta 1932. Njegov videz je ohranjen le na fotografijah.

Ilirska 28, Polz & Knoch, 1906/07

Vogalna stavba z nadstropjem, iz katerega v drugo nadstropje štrli balkon, ki je na vrhu zaključen s krožno zvonasto streho. Vogal je dodatno poudarjen z dvema zatrepoma stranskih rizalitov. Geometrijski okras je skoncentriran v zaobljenih zabahih oken v prvem nadstropju in na vencu.

Kersnikova 5, Viljem Treo, 1902/03

Stavba ima sedemosno fasado. Predprostor in stopnišče sta postavljena v levi osi. Značilni wagnerjevski dekorativni elementi poudarjajo portal in obdajajo okna zgornjih nadstropij. Dekorativni geometrijski vzorci so skoncentrirani na vrhu stavbe, pod napuščem.

Kersnikova 7, Viljem Treo, 1903/04

Fasada je členjena z značilnimi secesijskimi ovalnimi ali zakrivljenimi vratnimi odprtinami, ki vodijo na balkone v srednji in stranski osi prvega in drugega nadstropja, dodatno okrašene z wagnerjevskimi omamentalnimi vzorci (valovite črte, krogi ipd.).

Dekliška osnovna šola, Levstikov trg 1, I. Sbrizaj, 1897-1901

Monumentalno stavbo odlikujejo čiste linije, jasna členjenost fasadne ploskve in zmanjšana fasadna dekoracija. Horizontalni pasovi oken so ločeni s plitvimi letvicami, ki neprekinjeno potekajo okoli stavbe. Portal v osrednji osi stavbe je poudarjen z umestitvijo mestnega grba na njegov vrh, edini okras pročelja so štukature z rastlinskimi motivi na vogalih glavne in stranske fasade, in stilizirane cvetlične girlande.

Levstikov trg 9/Stiška 1, Viljem Treo, 1899

Poznohistoricistično stavbo so po potresu prezidali in fasado okrasili z elementi secesijske dekoracije.

Drofenigova hiša, Mestni trg 23, Karl Briinnler, 1914

Stavba se ponaša s prvo moderno montažno fasado v Ljubljani, v celoti izdelano iz železa in stekla. Stavba velja za enega najuspešnejših primerov integracije modernega sloga v zgodovinsko mestno tkivo.

Miklošičeva 6, Robert Smielowski, 1903/04

Edini okras wagnerjanske fasade so barvne keramične ploščice okoli oken.

Vzajemna posojilnica/Koteks Tobus, Miklošičeva 7, Ivan Ogrin, 1922

Poznosecesijsko pročelje odlikujejo dekorativno obdelani okenski okvirji in profilacije, ki stavbo horizontalno delijo na tri dele. Pod okni prvega nadstropja so reliefi s stilizirano figuralno motiviko, zanimivo tudi po ikonografiji (rog obilja, bogataš in berač itd.).

Poljanska 13

Danes le vrata s cvetličnim vzorcem

Katoliška tiskarna, Kopitarjeva 6/Poljanski nasip 2, Alois Cantoni, 1907/08

Prvi industrijski objekt v Ljubljani z armirano betonsko strešno konstrukcijo; drugače pa je standardna zidava. Fasada je zasnovana z značilnimi Wagnerjevimi okrasnimi motivi in napušči.

Ljubljanski dvor, Kolodvorska 11/Pražakova 15, Josip Costaperaria (Krick), 1922/25

Geometrijski okras poznosecesijske fasade je skoncentriran nad okni drugega nadstropja in na vencu. Poleg tega maske krasijo okna prvega nadstropja v osrednjem rizalitu, reliefi pa okrasijo venec. Figuralni reliefi nad glavnim portalom in med okni tretjega nadstropja so delo kiparja Lojzeta Dolinarja.

Prešernova 1, Gustav Toennies, 1902/03

Wagnerjanska fasada je oblikovana s tipičnimi vodoravnimi črtami, krogi in obroči s trakovi na vrhu. Vhod je poudarjen z nadstropjem, ki se razteza od prvega do tretjega nadstropja, kjer se zaključi z odprtim balkonom.

Prešernova 3, Gustav Toennies, 1902/03

Objekt je nastajal in grajen sočasno s Prešernovo 1 in za istega naročnika. Ima podobno wagnerjevsko fasado, portal je okrašen z rastlinskimi motivi, prav tako vogalni balkon v drugem nadstropju. Stranice fasade so poudarjene z lezenami, ki štrlijo iz gladkega ometa, se proti vrhu zožujejo in zaključujejo s stolpiči nad streho.

Prešernova 12, Robert Smielowski, 1904/05

Secesijsko pročelje krasijo značilni okrasni geometrični motivi iz mavca in kovine, ki spominjajo na Olbrich-Friedmanovo hišo v Hinterbriihlu in na primerke rokodelskih izdelkov.

Prešernova 14, Robert Smielowski, 1903/04

Hiša ima podobno fasadno dekoracijo kot sosednja hiša na Prešernovi 12. Geometrijski dekorativni elementi so skoncentrirani med okni tretjega nadstropja. Portal je bogato okrašen, luč nad vrati je opremljena s secesijsko oblikovano kovano mrežo.

Frischeva hiša, Prešernov trg 3, Filip Supančič, 1896/97

Vogalna stavba z nadstropjem na vrhu s stolpičem označuje vhod v Čopovo ulico. Med poznohistoricističnimi ornamenti pročelja, ki so zgoščeni nad okni prvega nadstropja, na vencu pod streho in na vogalnem orielu, se pojavljajo posamezni secesijski elementi.

Osnovna šola, Prule 13, Ciril Metod Koch, 1910/11

Fasada je okrašena z značilnimi wagnerjevskimi okrasnimi motivi, kot so obroči, girlande s stiliziranimi vrvmi in friz s ključnim vzorcem na profilaciji, ki se raztezajo okoli stavbe nad pritličjem.

Hotel Bellevue, Pod gozdom 12, Alojz Zajc, 1909

Hotelska stavba z veliko teraso, ki gleda na mesto, in pripadajoči glasbeni paviljon se nahajata na pobočju Šišenskega hriba. Fasada hotela in paviljon sta okrašena s secesijskimi elementi (obrobe oken, kovane ograje terase, balkonov in paviljona, kandelabri na terasi s svetilkami iz jedkanega stekla). Hotel je požgan in porušen

Hotel Tivoli (Švicarija), Pod turnom 4, Ciril Metod Koch, 1908/09

Secesijska stavba, zasnovana v narodnem slogu, posnema prvine gorenjskega ljudskega stavbarstva. Prvotna funkcija hotela je po drugi svetovni vojni opuščena; danes gosti nekaj ateljejev umetnikov.

Resljeva 7, Filip Supančič, 1900/91

Fasada je okrašena s pilastri, ki vertikalno povezujejo zgornji dve nadstropji nad rustičnim pritličjem. Wagnerjevo okrasje je skoncentrirano med okni prvega nadstropja in na vencu pod streho.

Blok železničarjev, Resljeva 35, Josip Costaperaria, 1920/21

Portal, okrašen z masko Merkurja s strelami na zaobljenem pedimentu, je glavni poudarek simetrične poznosecesijske fasade. Zgornja etaža je zasnovana kot slepa arkada, v katero so vstavljena okna. Na levem in desnem robu fasade sta letnici izgradnje stavbe (1920 in 1921).

Rimska 20-22, Filip Supančič, 1899/1900

Poznohistoricistična fasada s secesijskimi motivi (medaljoni, listje in trakovi pod napuščem) spominja na fasado stavbe na Vaclavskem trgu v Pragi arhitekta Jana Katere.

Nemška hiša, Slovenska 11/Gradišče 6-8, Ernest Schafer, 1913/14

Skupina stanovanjskih hiš Kranjske hranilnice je zasnovana v slogu dunajske secesije. Bogato členjene fasade (erkerji, balkoni, …) so okrašene z geometrijskimi vzorci, sestavljenimi iz keramičnih ploščic pod venčno profilacijo. Edini figuralni okras na vseh treh fapdah so keramični kipi s šopki, pentljami ali girlandami, povečane kopije kipcev znamenite delavnice Viennaer Keramik in so verjetno izdelani na Dunaju.

Kolinska pražarna kave, Šmartinska 30, Kfička, 1909/10

Velik tovarniški kompleks se nahaja med Šmartinsko cesto in železniško progo. Dinamična, asimetrična secesijska fasada je obrnjena proti Šmartinski cesti in je bila prvotno členjena s temnimi lezenami na svetlem ozadju in z razgibanimi zatrepi. Glavno pročelje, obrnjeno proti železniški progi, poudarja osmerokotni stolp, ki je imel prvotno zvonasto streho. Izjemno lep, delno ohranjen tovarniški dimnik ima osemkotno tlorisno zasnovo.

Mansion on Šubičeva 10, Robert Smielowsky, 1906/07

Ena redkih enodružinskih vil na robu parka Tivoli s secesijsko fasado. Okrasni motivi so skoncentrirani na obrobah oken, vrat in pokrite verande.

Hribarjeva hiša, Tavčarjeva 2, Slovenska 46, Max Fabiani, 1902/03

Po formalni plati je to eno najbolj asketskih Fabianijevih del. Zasnovana je po klasičnih antičnih proporcih s kubusom kot osnovnim modulom, ki se v pritličju izmenjuje s polkubusom. Očitno geometrično jasno pročelje je členjeno s kvadrati, ki kot reliefi štrlijo iz ozadja, izvedenimi v grobem in finem ometu. Okraski so omejeni na ozke pasove nad okni, ki vključujejo majhne starinske levje glave. Pročelje proti Slovenski cesti je trikratno valovito s tremi plitvimi okenskimi osmi, ki segajo od nadstropja do nadstropja.

Vodnika hiša, Tavčarjeva 4, Ciril Metod Koch, 1902/03

Preprosto oblikovano pročelje krasijo valovite linije, ki so vrezane v omet nad okni drugega nadstropja in potekajo od enega konca do drugega. Kot okrasni motiv na fasadi je prvič uporabljen stiliziran nagelj.

Tavčarjeva 10, Filip Supančič, 1907

Poslikan barvni friz krasi venec pod Wagnerjevim napuščem. V osrednji osi stavbe dominira monumentalen portal, ki je zasnovan s polkrožno rozeto nad vrati.

Tavčarjeva 11, 1903

Modna secesijska fasada je obdelana v živih barvah. Venec je okrašen s slikanim ornamentom, ki predstavlja cvetoče vrtnice med zelenim listjem ob straneh in sončnice v sredini, v katerega so vstavljeni trije medaljoni z ženskimi doprsji.

Tavčarjeva 13, Valentin Accetto, 1904

Wagnerjanska fasada je obdelana v dveh barvah. S pilastri, ki segajo od pritličja do vrha stavbe, je razdeljena na tri navpične dele. Geometrijski okras, ki je razporejen okoli oken, se koncentrira proti vrhu fasade, kjer se kombinira z intenzivno obarvanim vencem pod napuščem. Vhodna vrata krasi kovinska rešetka s cvetličnimi motivi.

Tavčarjeva 15, 1906

Fasada je petosna z erkerjem v sredini, ki se zaključuje s čebulasto streho. Wagnerjanska dekoracija je koncentrirana na sredini, okoli oken in pod napuščem.

Trdinova 2 & 8, Ciril Metod Koch, 1906/07.

Vogalna objekta sta enaka in imata enake dekorativne fasade obdelane v intenzivnih barvah. Cvetlični motivi krasijo okna v prvem nadstropju, obrobe iz zelenih in modrih glaziranih ploščic obkrožajo okna v drugem nadstropju, motiv šahovnice pa krasi venec pod napuščem.

Rog, Trubarjeva 72, Josip Jakutsch, 1900-17

Prvi industrijski objekt v Ljubljani, v celoti zgrajen iz armiranega betona; na fasadi je vidna struktura značilnih vertikalnih in horizontalnih betonskih členov. Tu je bil prvič v Ljubljani uporabljen konstrukcijski sistem francoskega inženirja Francoisa Hennebiqueja. Stavba je izjemna po svoji monumentalni zunanjosti in tudi po notranjosti, ki predstavlja enotno prostorsko strukturo brez vmesnih nosilcev, edinstveno po svojih dimenzijah. Stebri fasade spominjajo na neokubistične češke primere.

Osnovna šola Vič, Tržaška 74, Jan Bednar, 1911

Glavni vhod v stavbo, postavljen na simetričnem tlorisu in poudarjen s centralnim rizalitom, je obrnjen proti Tržaški cesti. Fasada je okrašena s cvetličnimi motivi nad glavnim vhodom in nad oknom nad njim v prvem nadstropju. Na podstrešju je napis Izobrazbi in Prosveti, na obeh stranskih fasadah pa sta v značilnih secesijskih okvirjih napisa, ki obdajata imeni dveh pomembnih slovenskih šolskih delavcev: na južni fasadi je ime Franca Močnika, na severni Andreja Praprotnika.

Šentjakobsko župnišče, Gornji trg 18, Maks Fabiani, 1907/08

Pročelje stavbe je značilen primer Fabianijevega tako imenovanega redukcionističnega sloga. Okrasje je zreducirano na stilizirane baročne motive pod okni. Osrednji rizalit se zaključuje s trikotno atiko, glavni vhod je postavljen v desno os. Na dvoriščno stran objekta je pripeto stopnišče v obliki krožnega armiranobetonskega stolpa, pokritega s stožčasto streho.

Ulica Janez Pavel II 8, Filip Supančič, 1905

Družinska vila z vrtom in z bogato arhitektonsko členitvijo.

Ulica Janez Pavel II 12-14, Gustav Tonnies, 1904/05

Skromno secesijsko pročelje krasijo geometrijski vzorci v ometu.

Ulica Stare pravde 5, Valentin Accetto, 1904

Preprosta fasada s skromnim rastlinskim okrasjem nad dvobarvno atiko stranskega rizalita.

Ulica Stare pravde 9, 1905

Enostavno pročelje je vodoravno členjeno s profilacijo v zlati barvi med pritličjem in nadstropjem ter vencem, prav tako v zlati barvi, ki je na spodnji strani zaključen z nizom zlatih štukaturnih kvadratov.

Vila Vesna, Ulica talcev 2, Filip Supančič, 1909

Dvostanovanjska vila, ki z zunanjo zasnovo posnema primere ljudske arhitekture z lesenim dvokapnikom in balkonom v drugi, mansardni etaži. Horizontalni potek med pritličjem in nadstropjem je okrašen z geometrijskim vzorcem, sestavljenim iz kvadratov; portal in ograje krasijo kovinski elementi s stiliziranimi rastlinskimi motivi.

Veselova 13, Filip Supančič, 1908

Arhitekturna členitev stavbe je dokaj bogata: osrednji rizalit, erier in stolpič, lože, balkoni itd. ter obilen, modni okras okrog oken prvega in drugega nadstropja ter na ograjah balkonov.

Vila Madelaine, Veselova 17, Anton Wolf, 1902

Neoklasicistično vilo so prvotno krasili modni secesijski vzorci na ograjah balkonov, na vencu in v podstrešjih nad stranskimi okni. Po adaptaciji leta 1910 za novega lastnika K. Trillerja je fasada ohranila le nekaj secesijskih okrasnih elementov na pilastrih med okni zgornjega nadstropja.

Dolenčeva hiša, Wolfova 10, Jakob Accetto, 1897/98

Tip stanovanjske hiše z dvema vzporednima krakoma, ki oklepata ozko dvorišče. Poznohistoricistična fasada s secesijskimi elementi, med katerimi se najbolj izstopa kovana mreža nad vrati.

Anatomski inštitut, Zaloška 2, Ivan Vurnik, 1919/20

Preprosta nadstreška, navpično razdeljena s trikotnimi stebri; med njimi so postavljena okna, stena pa je okrašena s cik-cak vzorcem, ki spominja na motive češke neokubistične arhitekture.

Župančičeva 7, Gustav Tonnies, 1910/11

Fasada je dvobarvno obdelana v svetlem in temnem ometu. Osrednji del je poudarjen z rahlo izstopajočim nadstropjem, ki sega od prvega do tretjega nadstropja. Geometrijski okras je skoncentriran nad okni in se zgosti na zatrepu.

Župančičeva 8, Gustav Tonnies, 1910/11

Fasada je zasnovana podobno kot fasada stavbe Huga Peternela na Beethovnovi ulici 9. Razlikuje se le v obliki osrednjega dela, ki je členjen z balkoni, podprtimi s konzolami, in v dekorativnih detajlih.

Most čez Gradaščico – Jekarjev most (Jekarski/Razorčev most), 1903

Železna konstrukcija je prekrita z železnimi ploščami, okrašenimi z motivi s kovano floro. Železna ograja je okrašena s stiliziranimi rožami, nameščenimi na železne palice, ki se vijejo v secesijskih linijah.

Vir: List of Secession buildings in Ljubljana