James Bond-Ni čas za umret-film
James Bond se je vrnil na filmsko platno že 25-ič. Z Andrejo nisva nagradno izžrebana tako, da se odločiva da pojdeva v lastni režiji. Izbirava med kini in terminom. Na koncu pade odločitev, da si film ogledava v kinu Komuna v četrtek ob 17:45. Komuna je poleg Dvora in Kinoteke še ostala izmed starih kino dvoran. Pol ure pred predstavo kupim karte na sredini parterja (7,30 €). Prodanih je bilo pred tem 6 vstopnic. Seveda nabaviva kokice (hladne in z veliko neodprtih zrn) in pijačo (pivo v papirnem kozarcu). Seveda je tu PCT in maske, a vsak si to razlaga po svoje. Stoli v dvorani niso najudobnejši in ni nosilca za pijačo.
Sam film že v uvodu postreže z lepimi posnetki in obilo akcije. Franšiza 007 se drži ustaljenih vzorcev, hitri avtomobili, lepa dekleta, akcija, tehnološke naprave, zlobneži, eleganten agent s “shaken but not stirred” vodka martini. Vendar se film oddalji od Flemingovih knjig in Conneryjevih vlog. Že sam Daniel Craig zadnjih 15 let in 5 filmov ruši mit šarmantnega in elegantnega agenta. Nekoč mačistični glavni lik, ki je zapeljeval najlepše ženske tistega časa je zdaj samo še njegova bleda senca. Poizkušajo biti politično in nekoliko na silo so tu vloge ženske, črncev in celo LGBT skupnosti. Akcija in tehnologija je prisotna, a ne dih jemajoča. Tudi nekoliko se zabriše meja med dobrimi in slabim pri likih. Film ni slab, a v kontekstu franšize sem pričakoval več. Bomo videli kaka bo prihodnost franšize.
Po več kot 2 in pol urah je bil užitek pretegnit noge in obiskati WC. Da bo večer popoln se odpraviva še Mc Donalds. Tudi tu je PCT in maske. Naročeno čakava predolgo, so naredili napako. V opravičilo dobiva še sladoled. Pommes frites in sladoled je zanimiva kombinacija. Dokler zunaj dežuje posediva v zgornjem nadstropju in ob pogovoru počakava da gre dež mimo. Domov pridem okoli 22h iz popolnega srednješolskega zmenka.
