PRAZNIKI-pomen, Slovenija in sosede

PRAZNIKI Slovenija in sosede

Slovenija

Novo leto   

Novo leto je v Sloveniji državni praznik in dela prost dan. Označuje začetek novega leta po Julijanskem koledarju V Sloveniji sta to dva dneva (1. januar in 2. januar; v obdobju 2012-2017 samo 1. januar)

Prešernov dan

Prešernov dan je slovenski kulturni praznik in dela prost dan.  Praznujemo ga 8. februar ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl leta 1849 na ta dan. Takrat se podeljujejo nagrade kuilturnikom in so različne kulturne proslave.

Velika noč

Velika noč je verski in državni praznik ter dela prost dan v Sloveniji. Za kristjane označuje dan, ko je Jezus vstal 3. dan po križanju. Vedno je na nedeljo. Se pa med leti spreminja, ker se izračunava glede na judovski koledar, ki kombinira solarni in lunarni koledar. Tako lahko zapade na datum med 22. marcem in 25. aprilom. Značilna je takrat hrana potica, jajca, šunka, hren.

Velikonočni ponedeljek

Velikonočni ponedeljek je verski in državni praznik ter dela prost dan v Sloveniji. Za kristjane označuje dan spominjanja Jezusovega prikazovanja njegovima učencema na poti v Emavs.

Dan upora proti okupatorju

Dan upora proti okupatorju (včasih Dan osvobodilne fronte) je slovenski praznik in dela prost dan. 27. april označuje dan, ko se je v Sloveniji vzpostavila prva organizacija, ki se je uprla fašistični okupaciji leta 1941.

Praznik dela

Praznik dela je državni praznik ter dela prost dan v Sloveniji. Označuje delavski boj in demonstracije v Chicagu leta 1886, ki ga praznujejo v večini držav sveta. V Sloveniji sta to dva dneva, 1. maj in 2. maj.

Binkošti

Binkošti ali praznik Svetega Duha (tudi »praznik tednov«) je verski in državni praznik ter dela prost dan v Sloveniji. Za kristjane označuje dan prihod svetega Duha 50. dan po Veliki noči.

Dan Primoža Trubarja

Dan Primoža Trubarja je slovenski državni praznik, ki ni dela prost dan. Praznuje se na 8. junij, ko naj bi bil rojen Primož Trubar, pripadnik protestantizma in avtor prvih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku.

Dan državnosti

Dan državnosti je slovenski državni praznik in dela prost dan. Leta 1991 na 25. junija je Slovenija postala formalno samostojna država z Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.

Marijino vnebovzetje

Maríjino vnebovzétje (tudi véliki šmáren) je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani verjamejo da je 15. avgusta Marija (mati od Jezusa) takrat umrla in šla v nebesa. Takrat je značilno romanje do Brezij na Gorenjskem.

Združitev Prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali Priključitev Prekmurja matičnemu narodu je slovenski državni praznik, ki ni dela prost dan. 17.avg leta 1919 je v Prekmurju prevzela oblast Kraljevina SHS. Praznik postane leta 2006.

Vrnitev Primorske k matični domovini

Dan vrnitve Primorske k matični domovini je slovenski državni praznik, ki ni dela prost dan. 15. septembra 1947 je SFRJ pripadla Primorska, ki je pred tem bila pod Italijo. Prazujemo ga od leta 2005.

Dan slovenskega športa

Dan slovenskega športa je slovenski državni praznik, ki ni dela prost dan. 23. sep 2000 je slovenija dobila prve zlate olimpijske medalje v Sidneju. 2020 je bil prvič označen kot praznik.

Dan suverenosti

Dan suverenosti je slovenski državni praznik, ki ni dela prost dan. Leta 1991 na 25. oktober je Slovenijo zapustil zadnji vojak JLA. Praznik obstaja od leta 2015.

Dan reformacije

Dan reformacije je slovenski praznik in dela prost dan. 31. oktobra obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika.

Dan spomina na mrtve

Dan spomina na mrtve je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani se 1. november spomnijo svojih umrlih

Dan Rudolfa Maistra

Dan Rudolfa Maistra je slovenski državni praznik, ki ni dela prost dan. 23. novembra 1918 je general Rudolf Maister dosegel veliko zmago, ki je pomenila ohranitev ozemlja Slovenije.

Božič

Božič je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani praznujejo 25. decembra kot Jezusov rojstni dan.

Dan samostojnosti in enotnosti

Dan samostojnosti in enotnosti je slovenski praznik in dela prost dan. 26. decembra 1990 je z veliko večino (88,5%) slovenski narod na plebiscitu glasoval za odcepitev in samostojno državo. Drugje na ta dan praznujeo Štefanovo

Avstrija

Novo leto

Novo leto je v Avstriji državni praznik in dela prost dan. Označuje začetek novega leta po Julijanskem koledarju.

Sveti trije kralji

Sveti trije kralji je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani praznujejo 6. januar, ko so trije kralji obdarovali Jezusa.

Velikonočni petek

Velikonočni petek je avstrijski verski praznik, ki ni dela prost dan. Je dva dni pred velikonočno nedeljo. Takrat se kristijani spomnijo križanja Jezusa.

Velika noč

Velika noč je verski in državni praznik ter dela prost dan v Avstriji . Za kristjane označuje dan, ko je Jezus vstal 3. dan po križanju. Vedno je na nedeljo. Se pa med leti spreminja datum, ker se izračunava glede na judovski koledar, ki kombinira solarni in lunarni koledar. Tako lahko zapade na datum med 22. marcem in 25. aprilom. Značilna je takrat hrana potica, jajca, šunka, hren.

Velikonočni ponedeljek

Velikonočni ponedeljek je verski in državni praznik ter dela prost dan v Avstriji. Za kristjane označuje dan spominjanja Jezusovega prikazovanja njegovima učencema na poti v Emavs.

Praznik dela

Praznik dela je državni praznik ter dela prost dan v Avstriji. Označuje delavski boj in demonstracije v Chicagu leta 1886, ki ga praznujejo v večini držav sveta.

Jezusov vnebohod

Jezusov vnebohod je verski in državni praznik ter dela prost dan v Avstriji. Za kristjane označuje dan, ko je jezus se vrnil Očetu 39 dan po Velikončni nedelji – to je četrtek.

Binkošti

Binkošti ali praznik Svetega Duha (tudi »praznik tednov«) je verski in državni praznik ter dela prost dan v Avstriji. Za kristjane označuje dan prihod svetega Duha 50. dan po Veliki noči.

Binkoštni ponedeljek

Binkoštni ponedeljek je verski in državni praznik ter dela prost dan v Avstriji. Za kristjane označuje dan po Binkoštih, ko praznujejo praznik Marije, Matere Cerkve.

Sveto rešnje telo

Sveto rešnje telo in kri (tudi »telovo«) je verski in državni praznik ter dela prost dan v Avstriji. Za kristjane označuje 11. dan po Binkoštni nedelji posvečen češčenju Najsvetejšega – evharistije.

Marijino vnebovzetje

Maríjino vnebovzétje (tudi véliki šmáren) je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani verjamejo da je 15. avgusta Marija (mati od Jezusa) takrat umrla in šla v nebesa.

Dan državnosti

Dan državnosti je državni praznik ter dela prost dan v Avstriji. Označuje dan, ko so v parlamentu 26. oktobra leta 1955 sprejeli deklaracijo o neutralnosti.

Vsi sveti

Vsi sveti je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani se 1. november spomnijo svojih umrlih

Marijino brezmadežno spočetje

Marijino brezmadežno spočetje je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani se 8. december spomnijo na Marijino brezmadežno spočetje.

Dan pred Božičem

Dan pred Božičem (Sveta noč) je avstrijski verski praznik, ki ni dela prost dan. Je dan pred Božičem, 24. decembra. Takrat kristijani okrasijo božično drevo in gredo k polnočnici.

Božič

Božič je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani praznujejo 25. decembra Jezusov rojstni dan.

Štefanovo

Štefanovo je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani praznujejo 26. decembra god svetega Štefana.

Silvestrovo

Silvestrovo je avstrijski verski praznik, ki ni dela prost dan. Kristjani praznujejo 31. decembra god svetega Silvestra in zadnji dan koledarskega leta. Značilno je nočno praznovanje in ognjemet ob polnoči.

Hrvaška

Novo leto

Novo leto je na Hrvaškem državni praznik in dela prost dan. Označuje začetek novega leta po Julijanskem koledarju.

Sveti trije kralji

Sveti trije kralji je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani praznujejo 6. januar, ko so trije kralji obdarovali Jezusa.

Velika noč

Velika noč je verski in državni praznik ter dela prost dan na Hrvaškem. Za kristjane označuje dan, ko je Jezus vstal 3. dan po križanju. Vedno je na nedeljo. Se pa med leti spreminja datum, ker se izračunava glede na judovski koledar, ki kombinira solarni in lunarni koledar. Tako lahko zapade na datum med 22. marcem in 25. aprilom. Značilna je takrat hrana potica, jajca, šunka, hren.

Velikonočni ponedeljek

Velikonočni ponedeljek je verski in državni praznik ter dela prost dan na Hrvaškem. Za kristjane označuje dan spominjanja Jezusovega prikazovanja njegovima učencema na poti v Emavs.

Praznik dela

Praznik dela je državni praznik ter dela prost dan na Hrvaškem. Označuje delavski boj in demonstracije v Chicagu leta 1886, ki ga praznujejo v večini držav sveta.

Dan državnosti

Dan državnosti je državni praznik ter dela prost dan na Hrvaškem. Označuje ustanovitev prvega večstrankarskega parlamenta v državi 30. maj 1990.

Sveto rešnje telo

Sveto rešnje telo in kri (tudi »telovo«) je verski in državni praznik ter dela prost dan na Hrvaškem. Za kristjane označuje 11. dan po Binkoštni nedelji posvečen češčenju Najsvetejšega – evharistije.

Dan antifašistične borbe

Dan antifašistične borbe je državni praznik ter dela prost dan na Hrvaškem. Označuje ustanovitev prve partizanske enote 22. junija 1941.

Dan zmage in domovinske hvaležnosti

Dan pobjede i domovinske zahvalnosti i Dan hrvatskih branitelja je državni praznik ter dela prost dan na Hrvaškem. Označuje osvoboditev Knina 5. avgusta 1995.

Marijino vnebovzetje

Maríjino vnebovzétje (tudi Velika gospa) je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani verjamejo da je 15. avgusta Marija (mati od Jezusa) takrat umrla in šla v nebesa.

Dan neodvisnosti

Dan neodvisnosti je državni praznik ter dela prost dan na Hrvaškem. 8. oktober 1991 se je Hrvaška odcepila od SFRJ.

Dan vseh svetih

Vsi sveti (Svi sveti) je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani se 1. november spomnijo svojih umrlih

Dan spomina na žrtve domovinske vojne

Dan spomina na žrtve domovinske vojne in dan spomina na žrtve Vukovarja in Škabrnje je državni praznik, ki ga praznujejo 18. novembra v spomin na dan, ko je bilo leta 1991 okupirano mesto Vukovar.

Božič

Božič je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani praznujejo 25. decembra Jezusov rojstni dan.

Štefanovo

Štefanovo je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani praznujejo 26. decembra god svetega Štefana.

Italija

Novo leto

Novo leto je v Italiji državni praznik in dela prost dan. Označuje začetek novega leta po Julijanskem koledarju.

Sveti trije kralji

Sveti trije kralji je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani praznujejo 6. januar, ko so trije kralji obdarovali Jezusa.

Združitev Italije

Združitev Italije (Risorgimento) je italijanski državni praznik, ki ni dela prost dan. 17. mar 1871 se Italija združi v enotno kraljevstvo.

Velika noč

Velika noč je verski in državni praznik ter dela prost dan v Italiji. Za kristjane označuje dan, ko je Jezus vstal 3. dan po križanju. Vedno je na nedeljo. Se pa med leti spreminja datum, ker se izračunava glede na judovski koledar, ki kombinira solarni in lunarni koledar. Tako lahko zapade na datum med 22. marcem in 25. aprilom. Značilna je takrat hrana potica, jajca, šunka, hren.

Velikonočni ponedeljek

Velikonočni ponedeljek je verski in državni praznik ter dela prost dan v Italiji. Za kristjane označuje dan spominjanja Jezusovega prikazovanja njegovima učencema na poti v Emavs.

Dan osvoboditve

Dan osvoboditve (Festa della liberazione) je v Italiji državni praznik in dela prost dan. 25. aprila 1945 slavijo kot dan, ko se Italija osvobodi fašistične oblasti.

Praznik dela

Praznik dela je državni praznik ter dela prost dan v Italiji. Označuje delavski boj in demonstracije v Chicagu leta 1886, ki ga praznujejo v večini držav sveta.

Dan republike

Dan republike (Festa della Repubblica) je v Italiji državni praznik in dela prost dan. 2. junij 1945 slavijo kot dan, ko so se Italijani na referendumu odločili da ukinejo kraljevstvo in ustanovijo republiko.

Marijino vnebovzetje

Maríjino vnebovzétje (tudi Velika gospa) je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani verjamejo da je 15. avgusta Marija (mati od Jezusa) takrat umrla in šla v nebesa.

Vsi sveti

Vsi sveti je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani se 1. november spomnijo svojih umrlih

Marijino brezmadežno spočetje

Marijino brezmadežno spočetje je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani se 8. december spomnijo na Marijino brezmadežno spočetje.

Božič

Božič je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani praznujejo 25. decembra Jezusov rojstni dan.

Štefanovo

Štefanovo je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani praznujejo 26. decembra god svetega Štefana.

Silvestrovo

Silvestrovo je italijanski verski praznik, ki ni dela prost dan. Kristjani praznujejo 31. decembra god svetega Silvestra in zadnji dan koledarskega leta. Značilno je nočno praznovanje in ognjemet ob polnoči.

Madžarska

Novo leto

Novo leto je na Madžarskem državni praznik in dela prost dan. Označuje začetek novega leta po Julijanskem koledarju.

Spominski dan revolucije leta 1848

Spominski dan revolucije leta 1848 je na Madžarskem državni praznik in dela prost dan. Označuje obletnico revolucije “Pomlad narodov” 15. mar 1848.

Velikonočni petek

Velikonočni petek je madžarski verski praznik, ki je dela prost dan. Dva dni pred velikonočno nedeljo je. Takrat se kristjani spominjajo Jezusovega križanja.

Velika noč

Velika noč je verski in državni praznik ter dela prost dan na Madžarskem. Za kristjane označuje dan, ko je Jezus vstal 3. dan po križanju. Vedno je na nedeljo. Se pa med leti spreminja datum, ker se izračunava glede na judovski koledar, ki kombinira solarni in lunarni koledar. Tako lahko zapade na datum med 22. marcem in 25. aprilom. Značilna je takrat hrana potica, jajca, šunka, hren.

Velikonočni ponedeljek

Velikonočni ponedeljek je verski in državni praznik ter dela prost dan na Madžarskem. Za kristjane označuje dan spominjanja Jezusovega prikazovanja njegovima učencema na poti v Emavs.

Spomin na žrtve holokavsta

16. apr se Madžari spomnijo žrtev holokavsta, ni dela prost dan.

Praznik dela

Praznik dela je državni praznik ter dela prost dan na Madžarskem. Označuje delavski boj in demonstracije v Chicagu leta 1886, ki ga praznujejo v večini držav sveta.

Binkošti

Binkošti ali praznik Svetega Duha (tudi »praznik tednov«) je verski in državni praznik ter dela prost dan na Madžarskem. Za kristjane označuje dan prihod svetega Duha 50. dan po Veliki noči.

Binkoštni ponedeljek

Binkoštni ponedeljek je verski in državni praznik ter dela prost dan na Madžarskem. Za kristjane označuje dan po Binkoštih, ko praznujejo praznik Marije, Matere Cerkve.

Dan enotnosti

Madžari praznujejo 4. junija dan enotnosti, ki ni dela prost dan.

Dan državnosti

Dan državnosti (sv. Štefan) je verski in državni praznik ter dela prost dan na Madžarskem. Za Madžare 20. avgust pomeni dan, ko obeležijo god sv. Štefana kot duhovnega vodjo ob tradicionalnem kruhu.

Spominski dan revolucije leta 1956

Spominski dan revolucije leta 1956 je državni praznik ter dela prost dan na Madžarskem. Označuje začetek upora proti Sovjetski nadvladi, ki se je začel 23. oktobra 1956.

Dan spomina na mrtve

Dan spomina na mrtve je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani se 1. november spomnijo svojih umrlih

Božič

Božič je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani praznujejo 25. decembra Jezusov rojstni dan.

Štefanovo

Štefanovo je verski in državni praznik ter dela prost dan. Kristjani praznujejo 26. decembra god svetega Štefana.