Baročna Ljubljana

Po ugodnem zaključku srednjega veka ima Ljubljana ob vstopu v novi vek kopico težav (bolezni, potres, vpadi). Stvari se stabilizirajo šele v baroku, ki v 17. in 18. stoletju za Ljubljano pomeni pravi razcvet. Je tudi odziv cerkve na reformacijo. Člani društva Academia operosorum želijo imeti sodobno mesto. V baroku umetnost preko okrasov, alegorij in iluzije pritegniti opazovalca. Tu se predvsem v arhitekturi naslanjajo na Italijo, Benetke in Rim (Stolnica). Sakralni objekti so v največjem številu bili takrat zgrajeni ali vsaj preoblikovani. Sledijo mestne palač in vodnjaki. Večina teh objektov je znotraj gabaritov srednjeveške Ljubljane. Poleg Plečnikovih del je verjetno barok obdobje, ki je pustilo velik pečat na starem mestnem jedru.

V nadaljevanju si bomo pogledali najbolj markantne primere baročnih stavb v Ljubljani. Začeli bomo na srednjeveških trgih in nadaljevali v centru mesta ter si pogledali kaj je v širšem obsegu še reprezentativnega.

Stolnica svetega Nikolaja (Miklavža)

Ljubljanska stolnica je bila narejene v začetku 18. stoletja po načrtih Andrea Pozza na mestu kjer so bile cerkve že 450 let. Skoraj 150 let pozneje dobi še kupolo. V notranjosti in zunanjosti lahko zasledimo dela velikih umetnikov iz različnih obdobij: 18. stoletje Giulio Quaglio – iluzionistična poslikava stropa, Francesco Robba in Giuseppe Groppelli marmorni kipi kerubov, Angelo Putti – kipi ljubljanskih škofov; 19.st Matevž Langus – poslikava kupole; 20. stoletje Jože Plečnik – škofov prestol, glavna Slovenska vrata – Tone Demšar, stranska Ljubljanska vrata – Mirsad Begić, okna Ivan Vurnik in Stane Kregar. Vsekakor kulturni spomenik vreden obiska, ki na prvi pogled ne fascinira, ker je vkleščen med ostale objekte.

Bogoslovno semenišče s knjižnico

Tik ob stolnici se nahaja bogoslovno semenišče zgrajeno po načrtih arhitekt Carlo Martinuzzija v začetku 18. stoletja. Danes je v pritličnih prostorih pokrita tržnica. V nadstropjih semenišče danes nudi le stanovanja za bogoslovce in vodstvo. V jugozahodnem delu se nahaja še en biser, Semeniška knjižnica. V štirih odelkih domuje preko 80.000 knjig, najstarejši rokopis še iz 12. stoletja. Tudi tu je ogromno umetnikov pustilo pečat; stropna poslikava Giulio Quaglio, mizar Joseph Wergant police, portal Luka Mislej, kapela Marije brezmadežne (slika Marije Brezmadežne, 1768 Augustin pl. Dahlstein, Stane Kregar – vitraž). Za ogled se je tu potrebno predhodno najaviti.

Mestna hiša – Rotovž – Magistrat

Prvi mestna hiša je bila verjetno v okolici ulice Pod Trnačo v srednjem veku. Preselijo jo na današnje mesto 1484 in baročno obliko dobi v obdobju 1717-1719 (Gregor Maček). Konec stoletja ji dodajo dve sosednji hiši. Do danes doživi več notranjih prezidav, nazadnje 1995. Zanimive detajli so pročelje po beneškem vzoru, stolpič z uro, arkadno dvorišče z Narcisovim vodnjakom (Robba), kip Herkula, dvorane Velika sejna, poročna in banketna. Ob sobotah si lahko v spremstvu vodiča ogledate mestno hišo, druge dni pa lahko dostopate do atrija, kjer ponavadi gostujejo razstave.

Vodnjak treh kranjskih rek – Robbov vodnjak

Marmorni vodnjak iz leta 1751 avtorja Francesca Robbe je najlepši vodnjak v mestu in verjetno med prepoznavnejšimi simboli mesta. Vodnjak treh kranjskih rek predstavlja reke Savo, Ljubljanico in Krko. Idejo črpa pri Berninijevem Vodnjaku štirih svetovnih rek. Tloris je triperesna deteljica, ki predstavlja tri srednjeveška mestna jedra. Med prebivalci je bolj znan po avtorju kot Robbov vodnjak. Od leta 2008 je na trgu replika, original pa je v preddverju Narodne galerije. Kot zanimivost, vsi kipi imajo prstanca in sredinca na rokah skupaj, tudi na vodnjaku v mestni hiši – to je bil podpis avtorja.

Baročna palača Mestni trg 10

Na naslovu Mestni trg 10 je eden lepših primerov baročnih palač pri nas. Poleg pročelja je še čudovit notranji atrij z arkadnim stopniščem

Erbergova hiša

Na naslovu Stari trg 9 je še en primer baročne arhitekture

Schweigerjeva hiša

Schweigerjeva hiša na Starem trgu 11a je baročna palača v z bogato okrašenim pročeljem, prezidana sredi 18. stoletja po načrtih Candida Zullianija. Figura Molčalca (nem. Schweigerja) nad pročeljem izhaja iz priimka tedanjega lastnika.

Stiški dvorec

Na Starem trgu 34 je zgodnje baročni dvorec, ki je na začetku bil rezidenca opatov Stiškega samostana. Pročelje je bilo predelano v 18. stoletju. Danes se tam nahaja Akademija za glasbo v Ljubljani.

Herkulov vodnjak

V križišču Gornjega in Starega trga se nahaja Herkulov vodnjak. Baročni vodnjak je umaknjen in kip Herkula je trenutno v Mestni hiši. 30 let nazaj pa so postavili novo interpretacijo baročnega predhodnika na podlagi originalnega kipa pod vodstvom Marka Mušiča.

Cerkev sv. Jakoba

Na Levstikovem trgu stoji cerkev svetega Jakoba iz začetka 17. stoletja na mestu kjer je bila cerkev že v srednjem veku. Med pomembnejšimi deli so oltar in oprema v kapelah, delo Francesca Robba in drugih baročnih kiparjev. Naknadno dozidana kapela svetega Frančiška Ksaverja se ponaša z bogato štukaturo. Vhodni portal je naredil Luka Mislej. Po potresu 1895 nadomesti en zvonik predhodna dva.

Cerkev sv. Florijana

Ta cerkev na Gornjem trgu je bila postavljena po velikem požaru 1660 in je posvečana svetemu Florijanu. Enoprostorski ladji pozneje dozidajo dve kapeli. Bolj znana oprema so kip Janeza Nepomuka (Robba) ter kipa sv. Karla Boromejskega in Karla Velikega. Plečnik je preuredil cerkev 1933.

Cerkev Marije Pomočnice – Križevniška cerkev

Po načrtih Domenica Martinellija in Domenica Rossija v začetku 18. stoletja nastane znotraj Križank cerkev Marije Pomočnice. Vsekakor je zanimiv štirikotni tloris v obliki grškega križa in monumentalno pročelje. Oprema je prišla predvsem z Dunaja, oltarji so delo Marca Prodija, slike pa Martina Altomonteja: Sv. Jurij v boju z zmajem in Antona Schoonjansa: Sv. Elizabeta Ogrska deli miloščino ubogim.

Turjaška oz. Auerspergova palača

Auerspergi so bili ena bogatejših rodbin na Kranjskem. Sredi 17. stoletja so na mestu srednjeveških hiš zgradili svojo palačo. Klasicistično fasado dobi v 19. stoletju.Danes tam domuje Mestni muzej Ljubljana. V kleti je možno videti še ostanke ceste iz rimske Emone.

Neptunova fontana

Je zgodnjebaročni vodnjak kiparja Janeza Khumersteinerja, ki je na začetku stal pred mestno hišo, dokler ga ne nadomesti Robbov vodnjak. Danes je sestavljen dejansko iz treh fontan in postavljen na križišču Slandrove in Gosposke ulice.

Gruberjeva palača

Gruberja poznamo predvsem po prekopu, ki je Ljubljano rešil poplav v 18. stoletju. Zgradil pa je še ta pomemben objekt. V treh nadstropjih so se nekoč nahajale delavnice, učilnice, knjižnica, stanovanja, astronomska opazovalnica. Danes je tu Arhiv Republike Slovenije. Bogato okrasje ob oknu in portalu pa je že predhodnik rokokoja. Posebno zanimivo je ovalno s štukaturami okrašeno stopnišče, ki ima na vrhi čudovito poslikavo.

Cerkev sv. Trojice

Na severno stran zapira Kongresni trg veličastna fasada cerkve svete Trojice. Poleg cerkve je še samostan, ki je imel čudovit vrt kasneje pozidan z objekti okoli Trga republike. Cerkev je bila zgrajena v začetku 18. stoletja pod pokroviteljstvom Jakoba Schella po načrtih Carla Martinuzzija, ki je iskal navdih v delih Francesca Borrominija. Kot zanimivost cerkev ni poslikana. Pomembna dela so slike Jacopo Palma mlajšega iz 17. stoletja, veliki oltar Francesco Robba, stranski oltar Henrik M. Löhr iz 18. stoletja, zvonik iz 19. stoletja ter iz 20. stoletja Plečnikovo stopnišče

Cerkev Marijinega oznanjenja

Na Prešernovem trgu cerkev Marijinega oznanjenja izstopa. Cerkev je bila sezidana sredi 17. stoletja in pročelje konec stoletja. Med pomembnejšimi deli v cerkvi sodijo glavni oltar Robba 18 stoletje, freske Matevža Langusa 19 stoletje, stropna poslikava Matej Sternen in križ v kapeli od Plečnika v 20. stoletju ter velik Marijin bakreni kip nad pročeljem.

Frančiškanski samostan

Samostan stoji ob zgornji cerkvi. Frančiškani na tem mestu nasledijo Avguštince v 18 stoletju, kjer je tudi njihov provinciat. V zgodovini je imel mnogo vlog od liceja do bolnice. Samostan skriva lep vrt in še eno bogato samostansko knjižnico.

Cerkev sv. Petra

Baročna cerkev iz 18. stoletja je zgrajena po načrtih Carla Martinuzzija na mestu kjer je cerkev bila že v 12. stoletju. Triladijska bazilika s kupolo in 2 zvoniki ima bogato baročno opremo, freske na stropu Franc Jelovšek, oltarne poslikave Valentin Metzinge, leseni kipi dveh angelov Henrik Mihael Löhr, prižnica Carla Bombasija. Pred drugo svetovno vojno pri prenovi sodelujeta zakonca Vurnik.

Cekinov grad

Dvorec je zgrajen v Tivoliju sredi 18. stoletja po načrtih Johanna Georga Schmidta. Pravokotna stavba je postavljena na vzpetini., fasada je bogata in razčlenjena, nad vhodom je balkon iz poslikane viteške dvorane. Danes je tam Muzej novejše zgodovine.

Cerkev Marijinega obiskanja

Cerkev stoji na Cankarjevem vrhu hriba Rožnik, ki je popularna izletna točka. Današnja cerkev je bila sezidana v 18. stoletjuin nadomesti 200 let starejšo predhodnico po načrtih Candida Zullianija. Oprema je stolet mlajša. Cerkev je vidna iz južnega dela Ljubljane.

Dvorec Sela

V drugi polovici 18 stoletja je zgrajen dvorec po naročilu tedanjega lastnika Jožef Desselbruner v predmestju, danes četrti Moste. Zgradba ima dve nadstropji, 15 vrst oken in čudovit vhodni portal. Skozi zgodovino je to bil sakralni, vojaški in šolski objekt. Danes pa so tam klinike.

Cerkev sv. Štefana

V ljubljanskem naselju Štepanja vas se nahaja baročna cerkev svetega Šefana, ki je bila zgrajena konec 17. stoletja. Cerkev krasijo znamenje božjega groba iz 17. stoletja in Šubičeva slika Kamnanje svetega Štefana.

Cerkev sv. Rok

V naselju Dravlje se nahaja cerkev svetega Roka, zaščitnika proti kugi, ki je bila zgrajena leta 1730. Zanimiv je zvonik zgrajen nad vhodom ter glavni oltar Mateja Tomca iz 19. stoletja. Nekoč romarsko središče, danes pa na god svetega Roka imajo žegnanje.

Porušeni stavbi

Knežji dvorec in Koslerjeva palača sta dve baročni stavbi, ki jih žal ni več a sta vseeno vredna omembe. Palača knezov Augsperg je bila poškodovana po potresu leta 1895 in pozneje tudi zrušena. Na mestu kjer je nekoč bil Knežji dvorec je danes postavljen NUK (Narodna in univerzitetna knjižnica). Koslerjeva palača je stala na današnji Slovenski cesti pred Konzorcijem in je bila zrušena po drugi svetovni vojni zaradi potreb prometa na takratni Titovi cesti.