Jadranje 2021 – spet ni korone

Kot to počnemo že 15 let smo tudi leto odšli konec maja na jadranje (22.5.-25.5.). Vse se je začelo na podjetju kjer smo bili sodelavci. Zdaj nihče od nas ne dela več tam. Jedro ekipe se je preselilo na drugo firmo in večina sedanjih članov je iz te zgodbe. Iz prvotne ekipe nas je ostalo še 5 (pogojno 6 članov). Zdaj so že vsi skiperji razen mene.

Na treh barkah nas je bilo tokrat 14 in imeli smo 3 sponzorje (odpovedi po plačilu). En avto je šel že v petek dol, kjer so si vzeli še en dan več za žur. Večina nas je štartala v soboto zjutraj. En avto je že ob 5h štartal in je bil že problem iz Ljubljane oditi zaradi zaspanosti. Mene so pobrali doma z nekim mini avtkom od avant2go okoli 7h. K sreči smo se peljali le dober kilometer predno presedemo v karavan izvedbo Mazda 6. Ker je na Obrežju gneča se odločimo da gremo na Vinico. Seveda je prvi postanek že v Grosuplju na bencinski črpalki. Nadaljujemo po Dolenjski in Beli krajini.

Mejni prehod na Hrvaško

Za prehod na Hrvaško potrebuješ hitri ali PCR test ali dve dozi cepljena, kjer je to potrebno. Poleg je potrebno izpolniti spletni obrazec https://entercroatia.mup.hr/. Jaz sem imel hitri test in izpit o negativnih rezultatih z portala zVem. Vendar na portalu sem dobil samo seznam vseh testiranj. Ko smo mi prispeli na mejo je bilo vseeno dovolj avtomobilov, da smo zgubili pol ure. Okoli nas nemški avtomobili, potniki pa urinirajo čez most in se ne dajo motiti. Na slovenski strani brez večjih zapletov, na hrvaški pa smo delovali zmedeno. Prvo mu dam 4 osebne izkaznice in potrdilo spletnega obrazca. Seveda obrazec nismo dobro izpolnili, manjkajo vodilne ničle. Po krajšem pregovarjanju ne pogleda teste in potrdila o cepljenju (v cirilici).

Prvi dan

Pot nadaljujemo i smo kmalu na avtocesti. Ni pretiranega prometa in tudi sveti Rok je odprt kljub vetru. Sledi še en postanek na bencinski črpalki. Kmalu se spustimo v Biograd na moru. Potrebo je bilo še poiskat barke. Seveda prvo odidemo na zahod in jug predno najdemo preostanek ekipe na severu marine Kornati. Imamo barke Aga, Mici in Zarja. So malo živčni, ker so bili že v trgovini, vse natovorili, uredili že vse papirje in so čakali le še nas. Mi zadnji izplujemo okoli 13h, ker še nekaj štimajo inštrumente. Naša barka je Zarja – Hanse 385, na koncu se izkaže za najboljšo. Na barki je skiper, pomočnik, kuhar, dama in balast aka svetovalec (jaz).

Vkrcamo se in odplujemo po 12h proti otoku Žut. Vmes spoznavamo barko, jadramo, tudi nekaj prigriznemo in spijemo. Na otoku se vežemo pri konobi BAIN. Tam smo naročili večerjo zato smo se lahko vezali na mooring zastonj. Večerja je imela predjed in glavno jed ter obilico pijače (cca 600 € za 17 ljudi). Polovica osebja je Filipincev, najde se trudi en Slovenec in seveda tu je še Stipe. Kmalu se nam pridruži še četrta barka. Tam je skiper bivši član ekipe, ki je zdaj bil najet s strani Avstralca in Francozinje. Pridružijo se nam in mene preimenujejo v John Deere. Zabava se zavleče v noč na eni izmed bark. Eno so dobri in drugi ne. Jaz omagam na Mici.

Drugi dan

Drugo jutro se dobimo na pijači. Četrta barka je imela nočno zbujanje. Zasedimo se ob pijači in ne pridemo zgodaj ven na morje. Po parih urah jadranje se naveličam in pojdem malo odpočit v podpalubje. Vendar zgoraj navdušeno jadrajo in delajo obrate tako da ni bilo ravno nekega počitka spodaj. Vmes krožimo okrog Mici. Za kosilo je pašta s tuno, dobra. Popoldne priplujemo v Sali na Dugom otoku. Na drugo stran zaliva do kopalnice in na pijačo v Maritimo. Nazaj pri barkah se podružimo na promenadi. Nekateri gredo še do Mađarov, Čehov in Korošcev. Glavne aktivnosti so pregledovanje toaletnih torbic, iskanje modre plesni (ribe) in ugotavljanje a se je kdo zredil. Nekomu zdrsne na pasareli brez večjih posledic in najde se smeh, ki premaga mojega.

Tretji dan

Naslednje jutro spet do kopalnice in Maritimo lokala, kjer za zajtrk pojemo burek ali rogljiček. Čeprav je bila želja zgodaj odriniti ne odidemo pred 10h. Plan je priti do Molata, to je kar nekaj milj in se odpravimo dokaj naravnost, brez večjih ovinkov. Dejansko tudi kuhamo med tem, ko smo nagnjeni 30 stopinj, pašta s pestom. Na Molatu ne najdemo nič kjer bi se želeli usidrat čez noč in sledi nočna vožnja proti Ugljanu. Ena barka ima težave z varovalkami in lučmi. Privežemo se v Olive Island Marin, Sutomišćica (75 € na noč na barko). Marina je ena bolj urejenih na Hrvaškem, vendar tu ni poleg nas in Nemcev nikogar pokonci. Hrenovke so za večerjo in išče se plankton.

Četrti dan

Zadnje jutro se spet zberemo ob jutranji kavi in po opravkih v kopalnici se odpravimo naprej. Ustavimo se med Ugljanom in Pašmanom. Ta korajžni izkoristijo postanek za kopanje, voda ima le 20 stopinj. Sonce je kar močno. Vmes pojemo omleto. Ob povratku gremo še na črpalko. Naša barka zadnja pripluje in spet je nekaj živčnosti, ker smo zamudili pol ure. Sledi praznjenje bark (spet ostane ogromno hrane in pijače), postopek primopredaje in tuš. Po poslovilni pijači se odpravimo na pot. Kolega iz Nemčiji ostane še par dni na Hrvaškem. Do Slovenije je solidno vreme, tu pa začne kar močno deževati.

Mejni prehod v Slovenijo

Ob povratku gremo na Zagreb/Bregano. Nekaj avtov je pred nami, vmes se rinemo v novo kolono. Na hrvaški strani brez komplikacij. Na slovenski strani po ogledu osebnih dokumentov nas vpraša za test. Jaz imam potrdilo o 1. cepljenju z Astro, 2 sopotnika imate potrdilo o cepljenju iz Srbije in zadnji kolega ima nepremičnino na Hrvaškem ter test star manj kot 5 dni. Tudi drugi avtomobili prečkajo mejo brez težav. V danem momentu je bil možen povratek brez karantene s potrdilom o cepljenosti, prebolelosti ali hitrim testom, ki ni prestar. Tudi potni nalog je izjema.

Stroški

Najem jadranice za 4 dni je okoli 1000 €, zavarovanje je 300 €, večerja zunaj 35 € na osebo, privezi 100 € na barko, trgovina za našo barko, stroški avta (bencin, cestnina, parkirnina) 80 €, vse ostalo (kava, pivo, burek, …). Vse skupaj je naneslo približno 500 € na osebo. Ta znesek smo predhodno nakazali v skupni fond v 2 obrokih. Po poti seveda sledi še poračun. Znesek je visok, ker nismo šparali na ničemer; hrana, pijača, privezi, zavarovanje, barke, …. Pred 15 leti je znesek bil malo čez polovico, ker smo bolj šparali pa cene so bile nekoliko nižje. Ko sem prvič jadral 1997 pa je znesek bil še nižji, ker smo kot študentje pazili na vsak izdatek. To je nek okvir, da si znate predstavljat koliko vas košta takšna avantura.

Vreme

Z vremenom smo imeli kar srečo. Večinoma je pihal jugo zato smo tudi šli na sever. To prinaša tudi nestanovitne razmera, a deževalo je eno noč in po par kapljic čez dan. Vetra je bilo dovolj večino časa da smo lahko jadrali in ni bilo potrebno poslušat motorja. Zadnji dan je pa že nekoliko pripekalo sonce. Voda je imela med 18 in 20 stopinj, dovolj za korajžne.