Prekmurje izlet
Prekmurje je pokrajina na severovzhodu Slovenije, med Madžarsko (pustila največji pečat), Avstrijo, Hvaško ter Muro, ki jo ločuje od preostanka Slovenije. To je pretežno ravninska pokrajina z griči na Goričkem. Tu so znani po specifičnem narečju, kulinaričnih dobrotah, gradovih, toplicah in rečnih mlinih.
Potem, ko sem poizkusil kako zgled Intercontinental v Ljubljani in sem mamo peljal na drug odmerek cepiva sem se odpravil še do Prekmurja. Za začetek sem obtičal v gužvi na obvoznici zaradi del na tunelu Golovec skoraj pol ure.
Ob 17:30 prispem do renesančnega gradu Rakičan na JV Murske Sobote. Tu se dobim z Gregorjem, Tejo in Svenom. Spijemo pijačo in ogledamo si konje iz konjeniškega kluba na gradu. Osnovni razlog, da smo se tu dobili je escape room – soba pobega. Še ena soba od Enigmariuma. Rešimo sobo brez večjih težav, ostane nam 17 minut in nismo potrebovali nobene pomoči. Je pa soba zelo podobna prvi sobi pobega, kjer smo tudi bili skupaj.
Odpeljemo se do Šulincov (slabe pol ure), kjer so najeli simpatično hiško, ekološko, z vrtom. Potem, ko pojemo večerjo (kruh in puter) je čas za kartanje. Dokler je še mulc pokonci igramo enko (Uno) in sem začel zelo slabo, a se počasi pobiram. Tako, da smo pred zadnjo igro vsi izenačeni, a na koncu le jaz zmagam. Nato z Gregorjem igrava bridge in sem obupen. Pride še Teja in začnemo znova, kjer končam potem na sredini. Ostaneva ponovno sama, modrujeva ob vinu iz Sevniškega gradu. Probava še partijo šaha, res slabo igrava oba in na koncu zmagam. Zaspim v dnevi okoli pol treh.
Naslednje jutro je počasno, zbudimo se po deveti. Za zajtrk Gregor pripravi omleto, kruh je iskana dobrina. Dokler Gregor in Teja poizkušata izkoristiti znanje tetrisa pri pakiranju vseh stvari v avto jaz s Svenom brcam žogo.
Prvi postanek je na gradu Grad. To je največji grajski kompleks na slovenskem z več kot 800 let zgodovine. Grad je trenutno delno prenovljen, vstopnina je 4 €, kjer vzamemo še audio vodiča (slušalko z razlago posameznih prostorov). Na gradu verjetno ostanemo 2 uri in se sprehodimo med razstavami po posameznih prostorih (vinska klet, viteška soba, kovačija, kolarji, ….). Za konec si privoščimo kavo, sladoled in par spominkov (30 €).
Naslednji postanek je bil na posestvu Mala Rosa v vasi Stanjevci znotraj krajinskega parka Goričko. Na tej kmetiji gojijo aronijo, jedilne vrtnice in sivko ter zelišča. Posebno pozornost pa namenjajo visokodebelnemu travniškemu sadovnjaku. Mi smo se ustavili zaradi vrtnic. Za začetek smo naročili sok iz sirupa jedilnih vrtnic, pijača ki izhaja iz vzhoda kot šerbe đul. Je osvežilno in okusno z čudovitim vonjem. Poizkusimo tudi domače pite z jabolki, hruškami in slivami (še topla). Na koncu pa kupimo še par stekleničk za domov (30 €).
Vedno z veseljem si ogledam Plečnikove mojstrovine. Tokrat je to cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini. Cerkev začnejo obnavljati po Plečnikovih načrtih leta 1925, zadnje kose opreme pa oblikuje še leta 1956. Cerkev vključuje ostanke predhodne cerkve, zanimiv je raven strop v enoladijski cerkvi okrašen z lokalno keramiko ter okrogel zvonik z ravno streho.
Ko smo že pri cerkvah se odločimo obiskati še Rotundo oz. cerkev svetega Nikolaja v vasi Selo. Ta cerkev iz 13. stoletja je edinstven primer krožne romanske cerkve iz opeke na Slovenskem. Poleg starosti je zanimiva še notranja poslikava. Najstarejša poslikava je Poklon treh kraljev v 14 stoletju. 100 let pozneje je čez bila poslikana freska pasijona. V kupoli pa je najbolj ohranjena poslikava svetega trojstva. Tam se pojavi lokalni vodič in nam razloži o zgodovini in poslikavah za 2€ na osebo.
Dokler smo še v Bogojni se ustavimo na kmetiji Camplin, kjer kupimo še nekaj bučnega olja (25 €). Sicer nam probajo prodati še druge dobrote, ki jih pridelujejo, a v avtu res ni več prostora. Kot zanimivost pa da imajo tam tudi gnezdo od štorkelj. Eno smo dejansko ujeli še na njenem domu.
Zdaj se odpeljemo še do Lendave, da vidimo kakšen je razgled iz stolpa Vinarium. To je stolp visok čez 50 metrov, kamor se lahko povzpnemo po 240 stopnicah ali se zapeljemo z liftom. Od tam se odpira pogled na 4 države (Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Potem ko smo kupili vstopnice (7 €) se odpeljemo z liftom, ker stopnice niso OK v času epidemije. Na vrhu pogled sicer odprt, a vseeno je mogoče to bila izkušnja nad katero sem bil najbolj razočaran.
Malo smo pozabili na uro in ugotovimo, da bomo morali pohiteti, če bomo želeli še jesti v kakšni gostilni. Na koncu pade odločitev na gostilno Pri Lujzi v Dobrovniku. Prispemo še pravi čas in parkiramo vzvratno. Tam se najemo lokalnih dobrot (juha goveja in bučna, zrezek piščančji in ciganski; dödöle-nekakšen pire oz krompirjevi žganci, …) s sladicami (gibanica, bučni sladoled) za 65 €. Sicer tam imajo tudi vinsko fontano, 9 € za 6 različnih vin.
Razmišljamo še o obisku mlina na Muri, a počasi smo utrujeni, siti in ni neke volje za še en ogled. Naj kaj ostane za prihodnjič. Zapeljemo se ponovno do gradu Rakičan, kjer sem pustil avto. Zdaj še dobri dve uri vožnje do doma, kamor pridem zmatran a zadovoljen.
