Pr’ Kopač – Brezovica

Po izletu na Vrhniki se je pojavila lakota in na povratku po stari cesti se ustaviva na Brezovici. Prijateljica predlaga, da poiskusiva Pr’ Kopač. V gostilni s 150 letno tradicijo vsi hvalijo njihovega pohanega piščanca. Čeprav sem pred leti delal le 200 metrov stran nisem bil še nikoli pri njih in se strinjam da je skrajni čas to tudi probat. Prideva nekaj po 17h in nimava rezervacije, a se najde še plac za sva na drugi strani pri slastičarni.

Predjed

Pri predjedi se odločava kaj bi. Želiva si nekaj lažjega, hobotnice je zmanjkalo pa se odločiva na predlog natakarja za tuno. In sicer vzameva tunin tartar in tatiki. Tartarec na popečen kruhu, tatiki lepo ob straneh popečen in na sredini še rožnat. Zraven sojina omaka in wasabi za pojačat okus ter ingver za osvežit brbončice. Vse je bilo okusno in kar v obilni porciji ter lično postreženo. Jaz pijem pivo, ona špricer.

Glavna jed

Seveda, če sva prišla zaradi slavnega piščanca, tu nisva imela izbire. Ponovno poslušava natakarja, ki predlaga polovico piščanca, kar naj bi bila porcija za dva. Sva vseeno malo skeptična in zato za prilogo vzameva le eno porcijo praženega krompirja in mešano solato (zelena solata, zelje, fižol, že narejena). Skorja je hrustljava in ne premasna, piščanec je sočen in dobro pečen tudi ob kosti. Upravičeno je ta jed tu znana. Pražen krompir je nekoliko medel a z malo popra gre lepo čez. Seveda je porcija prevelika in nam ostaneta še dva kosa za domov.

Sladica

Vsekakor sva več kot sita, a oči so še lačne in optimistično naročiva še eno sladico skupaj. Izbereva čokoladno torto z malinami. Klasična torta, biskvit, fila, preliv, vse v več plasteh. Je kar nasitna in na polen želodec se morava kar potrudit da jo uničiva. Ob odhodu so vse mize polne, kot tudi parkirišče.

Povzetek

Skupaj z napitnino je račun 60 €. Vsekakor je vredno se tukaj ustaviti ob povratku z morja ali iz tiste smeri. Bodite pozorni na to, da porcije res nismo majhne in bo velika verjetnost, da vam bo kaj ostalo. Tako, da kaj iz pohanga asortimaja se tu splača naročiti. Natakar je prijazen in ustrežljiv. Za dva ponavadi ni potrebna rezervacija, za večje družbe pa je priporočljiva.