Plitviška jezera

Plitvička aka Plitviška jezera slovijo kot ena izmed najlepših naravnih znamenitosti, ne samo na Hrvaškem ampak v celi Evopi. Za to ni presenetljivo da so se tu začeli ukvarjati s turizmom že davnega leta 1861. Od leta 1949 je to prvi nacionalni park na tleh današnje Hrvaške, ki je z letom 1979 vpisan na UNESCO seznamu naravne dediščine. Tu je bil posnet film o Winnetoju leta 1965. Legenda ta kraj imenuje Vražji vrt in nastanek pripisujejo Črni kraljici, ki je prebivalcem prinesla dež in napolnila vsa jezera.

Park se nahaja v hribovitem delu Like med bukovimi gozdovi in od leta 1997 zavzema skoraj 300 kvadratnih kilometrov površine, kjer je poleg znamenitih jezer tudi bogata flora in favna. Do njega lahko dostopamo iz smeri Zagreba, Rijeke, Bihača ali Splita. Obsega šestnajst jezer pastelno modrozelene barve, ki so med seboj povezana z raznolikimi slapovi in so izjemen primer kraškega pojava nastanka lehnjaka na apnenčastih tleh. Jezera delimo na zgornja jezera (Prošćansko jezero, Ciganovac, Okrugljak, Batinovac, Veliko jezero, Malo jezero, Vir, Golovac, Milino jezero, Jezerce, Burgeti in Kozjak) in spodnja jezera (Milanovac, Gavanovac, Kuleđerovac in Novakovića Brod). Park se zaključi z Velikim slapom, ki meri v višino 78 m. Od tu naprej teče reka Korana.

Obstaja več različnih in dobro označenih poti, ki nas popeljejo na različno dolge rute (4 km v 2h do 19 km v 10h). Posamezna opcija obsega različne možnosti od sprehod po urejenih potkah in brveh, vožnje z ‘vlakcem’ in/ali ladjico. Predno kupite karto preverite pri vodičih parka katera opcija je trenutno možna.

Moja izkušnja

V zgodnjih urah se odpravim iz piknika v koči z hribov severno od Postojne. Osnovna ideja je bila oditi do Barbarige. Ko pridem v Postojno se odločim čez Pivko in Ilirsko bistrico do Reke. Na meji me skoraj ne spustijo. Sem cepljen z AstroZeneco pred 1 mesecem. Za Slovenijo je to dovolj, a na Hrvaškem je 1 cepljenje dovolj samo z Johnson & Johnson. Carinica mi to pove in jaz neki pametujem. Me hitro ustavi in jaz se že posipam s pepelom. Na koncu se me usmili in spusti čez mejo. Na bencinski črpalki z idelanim razgledom zaspim na kratko v avtu. Dobim navdih, da ne bom šel direktno v Istro ampak si prej še kaj ogledam. Malo pobrskam na netu in izberem Plitvička jezera.

Še 2 in pol uri vožnje in na parkirišču sem nekaj po 9h. Polovica poti je bila po avtocesti, drugi del je aktivnejši med Josipdolom in Slunjem. Ob prihodu parkiram pri drugem vhodu (parkirnina je 10 HRK na uro). Parkirišče ni najbolj urejeno na neravnem terenu. Karta v nizki sezoni je 80 HRK. Najbolje je kupit karto preko interneta, da jih ne zmanjka. Dan je lep in sončen. Po pogovoru z vodičko izberem ruto H, ki je modificirana (dolgo vožnje z ladjico prepešačim) dolga okoli 12 km.

Od parkirišča se je potrebno sprehoditi (10 minut) do S2-Hladovina vstopne točke. Od tu se odpeljemo v kanjon navzdol z vlakcem (vsi nosimo maske), kjer med vožnjo lahko že občudujemo jezerca skozi neozelenela drevesa. Po izstopu z vlakca je čas za sprehod. Večina poti je brveh nad vodo. Začnemo pri Zgornjih jezerih.

Od Proščanskega jezera nadaljujemo po poti mimo manjših jezerc in različnih oblik kaskad in slapov, ki se konstantno izmenjujejo. Prispem do pristanišča za ladje. Ker ni dolge vožnje se v 2 minutah samo zapeljem na nasprotni breg z ladjico. Zdaj sledi pešačenje ob največjem jezeru Kozjak. Sicer je jezero lepo, a vsekakor za to pot priporočam vožnjo z ladjico, če je možno. V območju spodnjih jezer je Veliki slap in še par kaskad. Pot se zaključi s strmim vzponom po serpetinah. Od tu se ponujajo čudoviti panoramski razgledi na Spodnja jezera in veliki slap.

Še par sto metrov je potrebno narediti do postajališča vlakca. Dokler čakam na postajilišu spijem še eno pijačo v baru Rapajnika caffe (20 HRK za plastenko soka – plačilo smao s kartico). Ob izstopu iz vlakca je potreben še poslednji napor, 10 minut v klanec do parkirišča. Imejte s seboj kartico, da lahko po poti do avta plačate parkirnino (40 HRK za 4 ure).

Utrujen a zadovoljen se odpravim proti Barbarigi. A izberem drugačno pot za nazaj. Vmes zavijem še v Senj. Naredim postanek na trdnjavi Nehaj, kjer pojem pozno kosilo. Zdaj je pa res čas da grem v Barbarigo, kamor prispem v večernih urah. 12 ure pozneje, okoli 70 € lažji, če računam vse stroške (vstopnina, parkirnina, cestnine, bencin, kosilo, pijača, …) a bogatejši za prelepo izkušnjo.

Kdaj obiskati park?

Poizkusie biti čim bolj zgodaj v parku, da se izognete vročini in trumam turistov. Spomladi je dovolj toplo in zelenje še ni prekrilo določenih pogledov. Poletje je vroče in polno turistov ter cene so višje. Jesen obarva liste v oranžne odtenke in so lep konrast modro-zelenim jezerom. Zima ponuja zamrznjena jezera in slapove, kar je posebna izkušnja. Vedno imejte primerno obuvalo, pot ni naporna a določeni deli so vlažni in je tam možnost zdrsa, po zimi imejte dereze.