Ljubljana-London v 2026

Pred pisarno sta me sestra in nečakinja ob 16. uri pobrali. Med vožnjo v gneči do letališča sem se preoblekel (tenke hlače, pulover s kapuco, pas). Ob prihodu sem vzel torbo in šel na terminal. Po varnostnem pregledu sem poiskal prostor za kadilce. V notranjosti ni več kadilnic, imate pa teraso v drugem nadstropju, ki je na voljo pred preverjanjem dokumentov za del B terminala.

Pred vkrcanjem sem nekaj časa čakal na kontroli dokumentov in pojedel domači sendvič. Let z British Airwaysom (1270€, let do london in naprej Bahamov, ter povratek iz Jamajke) iz Ljubljane na londonsko letališče Heathrow je trajal 2,5 ure, imeli smo krajšo zamudo. Let z Airbusom 319 na sedežu 8A je imel omejen prostor za noge, smo pa dobili prigrizek in vodo. Skozi okno se je videlo Jadransko morje, Alpe s snegom in jezeri, kasneje pa še ravnice v Franciji in Rokavski preliv pred pristankom.

Zunaj je bilo 14 stopinj Celzija. Napačno sem izračunal in 2 uri čakal na avtobus National Express (8 GBP – 9 €). V tem času sem šel ven kadit in brskati po spletu na letališkem wifiju. Vožnja do avtobusne postaje London Victoria je trajala približno eno uro. Našel sem bližnji hotel, kjer sem lahko oddal prtljago (hotel Portico, odprt 24 ur na dan, 7 dni v tednu; 3 GBP – 3,5 €). Zdaj sem poskušal najti lokal, kjer bi lahko spil pijačo. Večina pubov se je zapirala, saj je bila ura 23.00. Končno sem našel enega, ki je še vedno odprt, pub Alberts (zgodovinsko mesto). Naročil sem eno IPA (6,5 GBP – 7,5 €). Kmalu se mi je pridružil Gary (bivši vojak; Royal Green Jackets). Naročil je še ena rundo, pogovarjala sva se o njegovi službi, njegovem sinu, Brexitu, nogometu – finalu FA pokala leta 1970, …).

Po zaprtju puba je bil čas, da poiščem drug lokal, ki je še odprt. Najboljša možnost da kaj najdem je bila okoli SOHO-ja. Na poti sem šel mimo Buchingam Palace, kjer ni bilo nikogar. Nadaljeval sem čez Mall. Nekaj ​​mulcev, ki so pili na stopnicah, mi je predlagalo TESCO, vendar je bil že zaprt. Šel sem mimo Piccadilly Circusa, kupil spominek (1 GBP – 1 €). Šel sem mimo nekaj klubov, kjer nisem bil pravi gost. Moj naslednji postanek je bil v O’Neillsu na Wardourju v kitajski četrti. V zgornjem nadstropju je bila glasba v živo. Za pivo (Guiness) sem plačal do 8,5 GBP – 10 €. Nazadnje, ko sem bil v Londonu, sem bil v njihovem lokalu na King’s Crossu. Zaprli so ob 3. uri zjutraj.

Prezgodaj je bilo za vrnitev na avtobusno postajo. Vprašal sem nekaj policistov, kaj je še odprto. Odgovor je bil striptiz klubi ali igralnice. Najbližja igralnica je bila Rialto. Za vstop sem moral pokazati potni list. Na začetku sem naročil pivo (7,5 GBP – 9 €) in opazoval dogajanje za mizami. Kmalu sem imel dovolj in poskusil srečo s 50 GBP na ruleti. Skoraj sem vse izgubil, a se je moja sreča obrnila. Nehal sem, ko sem imel 100 GBP. Vsaj pokril sem nekaj stroška dragih piv. V prvem nadstropju imajo lepo teraso, kjer lahko kadiš.

Čas je bil, da se sprehodim nazaj do avtobusne postaje. Zunaj je bilo precej mrzlo, 7 stopinj Celzija. Najprej sem vzel torbo in uporabil stranišče v hotelu, preden sem prišel na postajo. Nočno življenje v Londonu je bilo manjše razočaranje, čeprav je bila sreda.