Frankfurt Oper

Gregor je omenil, da bo obiskal Frankfurtsko opero skladatelja Vita Žuraja. Teja in Tereza sta se z njim študirali in si želeli ogledati njegovo delo. Zame je bila to možnost biti z Gregorjem in doživeti nekaj novega, zato sem se odločil, da se jim pridružim. Zdaj je bil čas za načrtovanje našega potovanja. Takrat je bil dogodek na Frankfurtskem sejmu, zato je bilo težko dobiti prenočišče. Z Gregorjem sva vzela sobo za 360 € za 1 noč v Klein hotel Ost v predmestju. Samo nekaj dni kasneje je bilo 5-krat manj. Sledil je prevoz do Frankfurta. Peljali smo se s Flixbusom v eno smer (40 €, treba je bilo popraviti datum). Z Gregorjem sva se vrnila z vlakom (104 €). Dekleta so poskrbela za vstopnice za opero.

Petek

Na dan, ko smo potovali, sem delal, se srečal z bivšimi kolegi na pijači, šel domov pakirat in nekaj pojedel. Vrnil sem se v center, pri Tedeju je bil koncert Kavč festival (Martin Ladika TriNiti). Na postajo smo se premaknili pravočasno, na avtobusu sem dobil dva sedeža do Munchna, a spal nisem veliko, pojedel sendvič, torba mi je padla na ramo.

Sobota

Po manj kot 12 urah smo prispeli v Frankfurt. Na železniški postaji je bil čas za toaleto in pijačo (27 €, poskusili Handkäse Mit Musik – sir s čebulo in kumino).

Pridružil se nam je Vito in odpravili smo se v staro mestno jedro (12,60 dnevna skupinska vstopnica). V Bitterju & Zartu smo se vsedeli na tortico in pijačo (33 €, poskusil Frankfurter Kranz, nič posebnega). Nato smo naročili izlete online. Najprej je bila peš tura s spletno aplikacijo (7 €), kjer gremo mimo glavnih znamenitosti na obeh straneh reke. Iščemo mesto za pojest inkončamo pri What’s Beef, pomfrit, burger, pivo za 83 €. Zdaj je bil čas za VR doživetje mesta izpred 150 let, nisem bil navdušen, 18 €.

Sedaj smo iskala mesto za pijačo, a smo preveč komplicirali. Nataša nas je pobrala in skupaj smo šli v južni del, Paris lokal. Super je bilo z Natašo obuditi nekaj spominov na Fužine in šolo po 25 letih, 75 €. Odpeljala nas je nazaj na postajo, da smo prevzeli prtljago, in bil je čas za podzemno železnico do hotela. Utrujena in živčna vožnja do hotela Klein (160 €), nekaj načrtovanja za naslednji dan in pogovor z Gregorjem.

Nedelja

Naslednje jutro je bilo počasno, kopalnica, zajtrk in spet nazaj v mesto. Dekleta so šla v cerkev k maši in z Gregorjem sva počakala na kavi. Od tam smo se preselili na Chagallovo razstavo v Schirn Kunsthalle, 16 €. Premaknili smo se v zahodni del mesta. Kosilo smo imeli v pisani perzijski restavraciji Kish z velikimi porcijami, 120 €.

Zdaj je bil čas za Žurajevo opero Blühen (20€, 50€ ali 65€). Izvedena je bila v Bockenheimer Depotu, enem izmed frankfurtskih opernih prizorišč. Ta moderna opera temelji na romanu Thomasa Manna Die Betrogene (Izdana). Libreto je napisal Händl Klaus, režirala Brigitte Fassbaender, dirigiral Michael Wendeberg. Glavno vlogo Aurelie je imela mezzosopranka Bianca Andrew, njeno hčerko Anno pa slovenska sopranistka Nika Gorič.

Začelo se je počasi in bil sem nekoliko utrujen od 2 dni prej. Ampak kmalu pritegne mojo pozornost. Zgodba govori o Aurelii, njenem zapletenem odnosu s hčerko, njeni ljubezni do sinovega učitelja in končno smrti zaradi raka. Moje znanje nemščine je bilo osnovno, a dovolj za spremljanje zgodbe v 7 prizorih. Na koncu je scena umiranja močana, intenzivna glasba je ujela vzdušje, 12-članska zborovska zasedba je to podprla, scena, čeprav preprosta, je naredila vtis. Skratka lepa izkušnja, za mojo 4. opero. Po koncu smo ostali in poslušali debato ljudi, ki se ustvarili opero. Morali smo oditi pred koncem, da smo ujeli vlak.

Prispeli smo v center, šli na pijačo in na prvi vlak proti Augsburgu. Čez 3 ure je vlak zamujal pol ure, zato smo zamudili povezovalni vlak. Vlakov proti Sloveniji ni več, zato smo se preselili v Munchen v upanju, da bomo tam kaj našli, a brez sreče.

Ponedeljek

Ura je torej polnoč in na naslednjo vožnjo moramo čakati 8 ur. Hladno je, utrujeni smo in zaspani. Po nekaj urah smo imeli dovolj in smo rekli, da vzamemo taksi. Ves denar smo pobrali tudi na bankomatu in se poskušali dogovoriti s taksistom. Po pol ure naju je že ogoljufal in hotel še in še denarja, tako da sva to idejo opustila. Nazaj na postajo, šel sem na stranišče, se izgubil, našel Gregorja in ob 8. uri sva se šla na vlak.

Bila je udobna vožnja in zaspali smo, vlak se je ustavil v Celovcu, zamudili smo postanek v Beljaku. Spet nekaj ur čakanja, šli smo na pico in pivo. Prideva v Beljak in nekako sva končala spet v Celovcu. Bilo bi smešno, če ne bi bili utrujeni, bil je Groundhog day. Po drugem prihodu v Beljak smo se usedli na vlak proti Ljubljani. Spet smo zaspali, a so se na postaji zbudili prijazni ljudje, sicer bi končali v Dobovi. Po cigareti je bil čas za slovo in s taksijem sem šel domov.

Povzetek

To potovanje je bilo zelo drago, spet načrtovanje v zadnjem trenutku, Frankfurtski sejem. Tudi ta eskapada z vlaki je bila delno njihova, delno najina krivda. Na koncu sem bil res utrujen, a ni bilo vse slabo. Izkušnja z opero v Frankfurtu je bila prijetna in tudi srečanje s skladateljem. Pijača z Natašo po tolikem času je bila super. Naslednjič bi moral stvari organizirati drugače, več udobja za manj denarja.