Barbariga – sezona 2022
V soboto po pakiranju sem šel z mamo na Hrvaško, ne prezgodaj. V Kopru sva se ustavil na bencinski črpalki. Prehod meje nam je vzel pol ure. V Bujah smo naredili postanek za plačilo položnic. Toda avto se ni zagnal, ker je bil akumulator prazen. Po nekaj poskusih nam je nekaj domačinov pomagalo poriniti avto da smo ga spravili v pogon. Ob prihodu v Barbarigo je bila baterija ponovno prazna. Sosedje so nam povedali, da je novi lastnik zasegel vrtove, ki smo jih najemali, da bi zgradili več stanovanj. Po osnovnem čiščenju smo nekaj pojedli in se odpravili na sprehod po obalni poti.
Naslednji dan smo temeljito pospravili in po kosilu odigrali nekaj iger kart. Zunaj je pihal veter, tako da ta dan ni bilo dolgih sprehodov. Nov akumulator sem šel kupit na bencinsko črpalko 10 km stran. Štošal sem in nemški par z BMW-jem me je odpeljal do Peroja. Čez nekaj minut se je Kristijan iz Naklega ustavil v Mercedezu in me odpeljal v Vodnjan. Kupil sem nov akumulator (70 €) in po dvigu pice se je vrnil po mene in me odpeljal vse do stanovanja v Barbarigi. Dolžen sem mu uslugo. Po večerji smo šli zgodaj spat.
Zadnje jutro smo končali, kar smo še imeli nedokončano. Videti je bilo, da je gneča na vseh mejnih prehodih in se odločim odpraviti proti Reki. V Opatiji smo si privoščili počitek po dolgem čakanju na semafor. Parkiranje je bilo izziv. Po rivi smo se malo sprehodili in pojedli lignje v restavraciji Slavina s pogledom na morje (38 €). Vožnja proti domu je imela spet nekaj delov, kjer smo obstali zaradi prometnih zamaškov (meja, semafor blizu Ilirske Bistrice, Vrhnika-Brezovica).
