Chicago

Po opravljeni kopalnici sem spakiral svoje stvari in smo odšli ven na zajtrk. V Water Street Coffee Joint (Downtown) sem si privoščila burrito in kavo (15 $). Že je bil čas, da se poslovimo na železniški postaji od Eduarda. Upam, da se naslednjič vidimo, preden mine še 18 let. Na postaji sem imel več kot dovolj časa, ker je vlak zamujal več kot eno uro. Tako sem imel čas za več kot eno cigareto in za ogled nekaj policijske akcije čez cesto.

Vožnja z Amtrak vlakom je trajala 2 uri (22 $) in ob 11:30 sem že bil v Chicagu. S postaje Union sem šel do jezera Michigan. Ker vedno poskusim McDonaldsovo hrano, je bilo obvezno narediti to narediti še v deželiod koder izvira in bila je zadnja priložnost. Tako sem naročil Cheeseburger in Big Mac (7 $), ni bil eden boljših, ki sem jih poskusil. Od tam sem zavil nazaj do stolpa Sears / Willis, kjer sem se srečal z Ronom in njegovo ljubečo hčerko Lauro. Šli smo si ogledat SkyDeck (25 dolarjev?). Steklena polica v 103. nadstropje v višini 412 metrov je bilo nekoliko drugačno doživetje od pogledov v NYC. Na izhodu smo pobrali fotografije (31 $), ki so jih naredili za nas.

Nato smo se ustavili in pojedli italijanski sendvič z govejim mesom, krompirček in coka-colo (15 $?) u Luka’s Italian Beef. Od tam smo se sprehodili do skulpture Bean (Fižol). Tam smo se razšli, ker je Laura že bila utrujena. Malo sem se premaknil naokoli in šel poizkusit lokalno IPA (20 $) v Rock Bottom Restaurant & Brewery.

Od tam sem šel z rdečim / modrim vlakom (3 $ za vozovnico od brezdomca, vrnil jo spet drugemu brezdomcu na letališču) do O’Hare. Letališče je bilo veliko, a malo zmedeno, ni bilo označeno v redu. Do mednarodnega terminala sem se moral preseliti z avtobusom. Tam sem spil enega Guinnessa (10 $). Čas je bil za nov daljši let ob 21. uri nazaj v Evropo, Istanbul. Na letu je bila klasična rutina, jedli smo povprečno hrano, si ogledal nekaj filmov, spil sem par gin tonikov in celo si privoščil kratek spanec.