Budimpešta #2

Jutro

Zbudil sem se zgodaj, a med počitnicami sem si privoščil nekaj dodatnega spanca in imel čudne sanj. Po vstajanju se pogovarjal o Simonovi poslovni ideji. Zdaj je bil čas, da greva s Tjašo na bližnjo tržnico. Ugotovil sem, kateri mesar je najboljši in kje dobi dobre mlečne izdelke. Tudi kje kupiti najboljši avokado sem se naučil. Po vrnitvi v stanovanje si je nadela predpasnik in bila pripravljena za domača opravila, pranje perila in rezanje mesa. Popoldne smo se v hladnem vremenu sprehodili do centra, si privoščili lepo kosilo v restavraciji z zanimivo notranjostjo. Poskusil sem golaž (ne enako kot gulaš na Balkanu) in raco s špinačno rižoto. Porcije so bile ogromne, tako da sta bila oba obroka preveč. Skupaj z nekaj vina za oba je bilo 8.000 HUF. Na poti nazaj smo šli mimo dveh božičnih tržnic, kupil sem spominke, 1500 HUF. Naslednji trg je imel živo glasbo. Videl verižni most na poti do parlamenta. Z avtobusom smo se odpeljali domov, na poti smo se ustavili v trgovini, da bi kupili pijačo za zabavo. Šel sem v svoj Airbnb in plačal sobo Simonu, 36 € za 2 nočitvi, čeprav drugo noč nisem uporabljal sobe.

Zabava

Nazaj k Tjaši, kjer ji je sostanovalka barvala lase. Kasneje začnemo žur (Slava, Oleana, Jan, Asan, Timi – mednarodna skupina), prinesel sem domače piškote, pili smo pivo in vino. Kar zadeva glasbo, je bila tu pokojna Esma, nekaj balkanskega pop-rocka, nekaj španskih pesmi. Zabava se je končala okoli 1. ure zjutraj, torej pred mojim shuttleom na letališče ob 3:10 (miniBUD 14 €). Šel sem na par piv in palinko (6000 HUF), ne spat. Ko sem prišel po prtljago k Simonu, je v kopalnici bruhal Francoz. Na poti do letališča smo se ustavili na nekaj točkah. Pri zadnjem voznik ni hotel pobrati ene skupine in jih je pustil v hotelu. Na letališču sem se pogovarjal z nekim italijanskim poslovnežem, pokadil nekaj cigaret in pil pivo 1000 HUF. Postopek vkrcanja je bil kot da bi živino odpeljali v klavnico in končno smo se usedli na letalo (Wizzair 30 €).