Vander – TR21J

Z Andrejo in Katko bi se dobili, da vidimo kako smo kaj poletje preživeli. Odločimo se za obisk ene izmed restavracij znotraj jesenske izvedbe tedna restavracij. Seveda smo zelo počasni in se predolgo odločamo ter izbira se nam sproti kriči, Na koncu nam le uspe rezervirati v retavraciji Vander v četrtek ob 20h.

Teden restavracij

To je akcija, ki skuša nam smrtnikom približat vrhunsko kulinariko v Sloveniji. Nabor odličnih restavracij ponudi spomladi in jeseni meni s 3 hodi in pozdravom iz kuhinje za 19 €, tiste najboljše pa za 25 €. Akcija traja v resnici 10 dni (petek do nedelja naslednji teden), čeprav je v imenu teden. Vse skupaj poteka pod taktirko para Mencinger na spletnem portalu www.vivi.si, kjer lahko izberet restavracijo in rezervirate za izbrani datum (mail, telefon).

Ideja je v osnovi iz New Yorka, kjer so to prvič izvedli davnega leta 1992. Naša inačica pa se izvaja od leta 2012 in to je zdaj jubilejno 10. leto. Sam koncept mi je všeč, gosti lahko za zmerno ceno poizkušamo razne dobrote, gostinci pa se reklamirajo. In če se ujamemo bo to pomenilo da se bomo še kdaj pri njih ustavili za poln menu.

Vander

Vander je butični hotel v centru Ljubljane, na Cankarjevem nabrežju s pogledom na Ljubljanico in na grad iz terase z bazenom. A hotel ima tudi restavracijo, ki je vrhunska in bazira na lokalnih sestavinah, omenjena tudi v Michelin vodniku (Michelin Plate). Vse skupaj se sliši dovolj mamljivo, da jih izberemo kot lokacijo našega snidenja.

Žal Katka odpove zarad zdravstvenih težav. Poberem Andrejo in se v jesenskem mrazu odpravimo do restavracije. Iščemo parking in po centru in na koncu obupava in parkirava na NUK II okoli 20 h, kjer morava počakat da gre par avtomobilov ven, 1,8 €). Na vhodu seveda sledi obvezno preverjanje PCT. Srečam znanca, posedejo nas za sosednjo mizo. Restavracija je lepo opremljena in vzdušje dobro. Na voljo so mesni, ribji in vege menu. Mi se odločimo za mesno opcijo, ki je prežeta s tradicionalnimi okusi prezentiranimi na izviren način.

Menu Vander

Začne se s pozdravom iz kuhinje, ki je rdečo peso, čisom in še nečem kar mi ne sede najbolje.

Prvo jed poimenujejo Med planinami in ajdovim poljem – Sirotka, v otavskem senu pečeno korenje in ajdovi žganci. Nisem ljubitelja ajde, a v tem primeru kar gre skozi. Zanimiva je kombinacija s sirotko. Mogoče je bilo malenkost premalo slano. Vmes narediva pavzo in odideva na cigaret.

Drugi krožnik je Iz pašnikov širom Slovenije – Goveji osso bucco, krompirjev pire in peteršiljeva korenina. Spet neka sestavina, ki bi z lahkoto šla za govejo juho. Meso je bilo okusno in mehko, da si ga lahko z vilicojedel. Pire in omaka sta se dobro ujela. To mi je bila tudi najboljša jed večera.

Za sladico je Balet med vinogradi – Pavlova, jurka in jesenski plodovi. Ponovno je tu jurka kot avtohtona sorta. Sladica je všečna po okusu in prezentaciji.

Vinska spremljava ima za izbor slovenska vina. Jaz sem nocoj priden, Andreja pa vzame ponujeno rdeče vino, ki jo navduši. Po dobrih 2 urah počasi zaključiva, 53 € z napitnino. Kot zanimivost je zelo slab signal in internet komaj kaj daje življenja od sebe kar je celo pozitivno, da lahko v mirju pojeva in se pogovoriva.

Nisva še pripravljena oditi domov, zato zavijeva še v Dvorni bar na pijačo. Sicer je tam bila rezervirana miza za primer, ko smo še mislli da Vander ne bo potrdil rezervacije. In miza naju je tam čakala, ob oknu. Še eno rundo spijeva, jaz brezalkoholno pivo (kar malo me sram). Malo obujat spomine, malo pogledat kam se še da dokler ne pritisne zima in je že bil čas da se odpraviva proti domu. Malo po polnoči pridem domov prijetno sit in že malo utrujen. Prijetna izkušnja, a Vander me malenkost razočaral.