Polhanje
Andrej me je tudi letos povabil, da se njemu in druščini ponovno pridružim pri polhanju/polharjenju/poloholovu v gozdovih okoli Postojne, kjer njegova družina ima v lasti lepo kočo. Seveda sem z veseljem pritdil, ker je lansko leto bilo to eno fajn druženje, kljub temu da nismo ujeli nobenega polha. Polhanje je lovljenje polhov v pasti, kjer je ponavadi vaba jabolko ali želod namočeni v žganje s cimetom in klinčki. Polh je nekoč bil vir mesa, maščobe ter krzna za kučme – polhovke (tako nosi dedek mraz). Danes je to predvsem druženje in ohranjanje običajev. Lov je dovoljen vsako leto od 1.10. naprej. Žival zgleda neka mešanica med veverico in mišjo.
Petek je naporen in v soboto me Gregor pipelje iz Maribora do Ravbarkomande malo pred 17 h. Tam me pobere na bencinski postaji Martin ter se odpeljeva do koče. Na lokaciji se druščina počasi zbira. Tine in še par junakov so prišli že v petek in so ulovili 12 polhov dan prej. Vsak je prinesel zase nekaj pijače in hrane. Pa še malo rezerve za zraven. Seveda se je vsega nabralo za več kot smo potrebovali za 24 ur, ki smo jih prebili v gozdu. Jaz prispevam 15 € za hrano. Za začetek so bili vampi. Pasti so bile že postavljene po drevju in vsake 2 uri je kdo šel na obhod, da preveri, če se je kaj ujelo. Na vrsti je pasulj. Postavljenih je 6 pasti oziroma “škinjic”, štiri navadne in ena dvojna.
Ko pride Kristijan, roštilj stopi v ospredje. Domači “krinpirček” ter obilico mesnih dobrot. Vmes se nazdravlja, predvsem s pivom. Kakšna kratka zaokroži občasno vmes. Jaz se odpravim na enega od obhodov in so vse škrinjice prazne. Naš je tempo zgledal nekako tako, par kosov mesa, pivo, sprehod, vmes dežuje. In potem vse ponovimo. Drugače je druščina zabavna, tipični moški večer v hosti. Zgodaj omagam, ker sem noč prej spal le štiri ure. V koči je vsakič bolj vroče ko se zbudim in na koncu spim le v majici. Dejansko je Andrej preveč zakuril v bajti, ker se je bal da bi nas zeblo.
Naslednje jutri se zbudimo dokaj zgodaj, med osmo in deveto. Po pregledu škinjic je končno število 19 polhov in 20-ga so spustili, ker je preživel vzmet v pasti. Polovica družbe se je odpravila domov. Preostali počasi pospravljamo in ponovno vržemo par stvari na žar. Zalog ostane še za en dan. Ker imam jaz ob pol štirih avtobus se še malo podaljša bivanje ob koči, kjer se izmenjujejo sonce, dež in veter. Končno se odpravimo v dolino, Andrejev oče vzame polhe, da jih pripravi. Jaz pridem na postajo, kjer zvem, da bo avtobus ob 16 h. Tam od natakarja/lastnika dobim par cigaret, ker mu jih zmanjkalo v prodaji. Za WC moram plačat 1 €, zato raje naročim eno kratko in pivo, da bo WC zastonj. Končno grem na Nomago avtobus do Ljubljane (6 €). Avtobus se prebija čez ovinke do Logatca in v dobri uri smo že v Ljubljani. Še taxi do doma (6 €) in je čas za tuš in počitek.
