Moonage Daydream
Tedej me pokliče, če se pridružim njemu, Matjaž, Meai in Andreju pri ogledu filma o Davidu Bowieju. Sobota popoldne, nimam se kam dat in sprejmem vabilo. Dobimo se ob 17:15 pred Kino Dvor, nabavimo karte (5,3 €) in spijemo pivo pred predstavo, ki se začne ob 17:45
Pred ogledom filma sam samo vedel, da to ni tipičen dokumentarec in da ima dobre kritike. Film traja 2 uri in četrt. Dvorana je dokaj razprodana in dobimo samo sedeže na balkonu, v prvi vrsti. Pogled ni slab, a udobnost je še vedno slaba.
Sam fil je res ne tipičen dokumentarec. Režiser menjava posnetke iz življenja Davida, zraven še navrže kak monumental izsek od drugod (npr. Un Chien Andalou od Bunela). Vmes dodaja izjava umetnika preko cele njegove kariere. Za ozadje pa je njegova glasba. OPiše umetnikova različna obdobja od mladostniškega uporništva, konstantnega iskanje, do komercialne faze in pomiritve na stara leta. Malo me spominja na Siddharto od Hesseja. Po koncu filma sem malo utrujen,od konstantno sprminjajočega se vizulenega kolaža in seeveda neudobnih sedežev.
Po filmu se spet usedemo na pijači, Mea in Andrej gresta polharit preostali pa se odpravimo na Metelkovo in v Mariči igramo ročni fuzbal z Slavcem Colnaričem, bobnjarjem Pankrtov. Večer se kar zavleče dolgo v noč.