Judas Priest 12/7/2022-Stožice

Koncert, ki so ga 2x prestavljali zaradi korone je končno doživel izvedbo. Judas Priest so se v okviru turneje 50 heavy metal years ustavili tudi v Ljubljani- po 31 letih. Tedej je omenil, da je dobil karto in da gre pogledat bend, ki si ga je želel slišat ob njihovem prvem prihodu k nam. Nekdo, ki je definiral heavy metal žanr in po 50 letih še vedno vztraja ga je že iz spoštovanje potrebno videt v živo. Tako, da kup karto 2 meseca pred koncertom za parter (50 €).

Zlomljena noga ni dobra popotnica za koncert. Poleg opornice zaščitim nogo še dodatno z walkerjem. Spustimo predskupino The Dead Daisies, kerprobam minimizirati čas na koncertu. A kolega, ki je bil tam pohvali njihov nastop. Pokličem taxi (12 €), na poti poberemo še Tedeja. Malo pred 21h smo pred dvorana, ravno dovolj za cigaret in pivo.

Pri prehodu kontrole me varnostniki spustijo in pomagajo s karto. Tedej se odpravi do fan pita. Jaz pa ostanem na vrhu tribun, kjer se udobno namestim in dvignem nogo. Na oder pridejo ob napovedani uri ob 21h ob pesmi War Pigs od Black Sabbath.

Ogromen trizob – simbol benda se spusti s stropa in odprejo koncert z One Shot at Glory. Publika je dokaj mlačna, a se z vsako naslednjo pesmijo bolj ogreje. Rob Hatford se vmes večkrat preobleče (neti in usnje, ki jo on prinese iz gejevske popkulture zavlada metalcem) a po vsaki pesmi gre na kratko v zaodrje na pavzo in…? Star več kot 70 let in še vedno zmožen koncert odpet je hvalevredno, čeprav vokal ni kar je bil nekoč.

Po 1 uri koncerta so pavze vedno daljše, zabavajo vmes publiko s poceni triki. Kot zadnjo pesem glavnega dela odigrajo Painkiller, ko bobnar Trevis pozove publiko da izberemo kaj bodo odigrali. Na bis se vrnejo po parih minutah, sivobradi pevec se pripelje na motorju. Zdaj sledijo hiti Electric Eye, Hell Bent for Leather, Breaking the Law in še zadnji Living After Midnight. Vmes postavijo na oder ogromnega bika, simbol Birminghama (mesto iz kjer je skupina). Po zaključki koncerta se vrti We are the Champion od Queenov, dokler publika zapušča dvorano.

V predverju počakam na Tedeja. Vmes pride Alen mimo in omeni da se nazadnje videli v Zagrebu, ko je Waters imel koncert in tudi takrat sem imel poškodovano nogo. Seveda vsem še piska v ušesih naslednje pol ure. Po pivu (5 €) in cigaretu se odpravimo proti domu. Ujame nas dež dokler čakamo na taxi, kjer se nam pridruži vinjen Avstrijec.

Verjetno je na koncertu bilo dobrih 5.000 ljudi, fan pit prevelik in dokaj prazen, preostanek parterja dobro zapolnjen in sedeži na tribunah tretjinsko zasedeni. Publika je večinoma bila stara okoli 50 ali okoli 20 let. Vse skupaj malo premirno za metal koncert. Ozvočenje ni bilo najboljše, na odru je scena postavljena kot železarna, ogromen trizob, bik. Osvetlitev je bila kar močna in mogoče najboljši del opreme.

Rob se je trudil po najboljših močeh, a vseeno 70+ let pomeni slabši vokal, ki ga rešujejo s tehniko. Vmes skoraj vsi člani komunicirajo s publiko. Kitarista Faulkner in Tipton se izmenjujeta v solažah, bas linija dobro drži ritem. Vsekakor zanimiva izkušnja. Mogoče 50 € je preveč, še posebaj ker sem sedel na tribuni zaradi noge. A vseeno mi ni žal da sem bil na koncertu.

Setlista

War Pigs od Black Sabbath se vrti pred začetkom nastopa

• One Shot at Glory
• Lightning Strike
• You’ve Got Another Thing Comin’
• Freewheel Burning
• Turbo Lover
• Hell Patrol
• The Sentinel
• A Touch of Evil
• Victim of Changes
• Blood Red Skies
• The Green Manalishi
• Diamonds & Rust
• Painkiller

Encore:

• The Hellion
• Electric Eye
• Hell Bent for Leather
• Breaking the Law
• Living After Midnight

We Are the Champions od Queen zavrtijo, ko so že luči prižigali