Bukaleta v Betigi

Bukaleta je bila moja izbira restavracije za nocoj. Prišel sem pospravit apartma v Barbarigi za letošnjo sezono (voda, elektrika, …) in sem v večerni urah šele prispel. Nisem želel zaviti v ustaljena mesta, v Bukaleti pa nisem bil vsaj 15 let. Parkirišče je bilo dokaj zasedeno, čeprav je glavna sezona že zdavnaj zaključena. Terasa v lokalu je urejena in ima čudovit pogled na oddaljeno morje. Žal je vedno več stavb, ki počasi zapirajo pogled.

Naročim porcijsko orado, za prilogo je krompir z blitvo. Za zraven vzame še paradižnikovo solato. Za odžejat je tu Ožujsko pivo. Postrežen sem dovolj hitro, dodatno mora prinesti še solato. Krožnik je bil lepo zložen. Riba je bila okusna in dobro pečena. Blitva s krompirjem je bila tudi solidna, vendar bi si želel mogoče nekoliko večjo porcijo. Paradižnik v solati je bil narezan na kose za dekoracijo.

Po glavni jedi sem bil še nekoliko lačen in se na predlog natakarice vzamem nekaj sladkega. Izberem tiramisu. Postrežen je zopet lično. Sam kos je bil nekoliko slabše oblike in piškoti malo razmočeni, a vseeno je bilo okusno.

Večerja me na koncu košta skoraj 40 € z napitnino. Nekoliko previsoko za ponujeno. Kakovost hrane je dobra, lepo prezentirana, osebje je prijano, terasa je lepo mesto za obed, želel bi se malenksot večje porcije.

Med tem, ko sem sam večerjal sem imel priliko poslušat dogajanje za sosednimi mizami. Za eno so bile ribiške zgodbe. Druga je postregla z bolj razburljivo debato. Par je debatiral o pesmi od Pop Design in sicer o verzu “Vedno na koncu sta dve poti, izbereš pa tisto, ki je ni”. Kaj pomeni besedilo, a je logično, tudi malo težje besede so padale proti koncu.