Šrinagar pot
Po krajšem spanju smo se zbudili ob 3:30. Šli smo v kopalnico in se spakirali.
2 km sva se majavo sprehodila do postaje. Spremljale so nas samo molitve iz džamije.
Rekli so, da bi morali biti zgodaj ob 4:30. Tata avtobus je zamujal in krenili smo ob 5:20. Boško je zbolel in oblekel nekaj plasti oblačil.
Brice sva spoznala na avtobusu. Bil je Francoz, že 11 mesecev je bil v Indiji. Skupaj potujemo do 24. ko je nadaljeval proti jugu in midva pa sva se premaknila proti zahodu.
Za zajtrk smo si privoščili čaj in nekaj kruha. Za kosilo smo se ustavili v 2. najhladnejšem mestu Drass (rekord -60 stopinj Celzija).
Na poti smo videli malo ljudi, nekaj koz in ovc. Na cesti je bilo veliko prelazov. Najslabši je bil zadnji, Zoji La. Bili smo na ozki makadamski cesti, osvetljeni z mesečino smo gledali v brezno, 500 metrov globoko. V Šrinagar smo prispeli ob polnoči, večino časa je Boško spal.
