Na cesti
Naslednje jutro sem se počasi pripravljal na začetek dneva. Po kopalnici sem spakiral svoje stvari. Da sem bil pripravljen na dolgo vožnjo, sem se okrepčal s preostankom ćevapov. Na letališče me je pripeljala bratrančeva tretja hči. Pri kiosku od Hertz sem prevzel avto. KIA SUV (78 $) sem najel za 24 ur. Bilo je boleče plačevati pristojbino za vrnitev avtomobila na drugo lokacijo 300 $. Stroški avtomobila (najemnina, pristojbina, bencin, cestnina) so bili enaki leti v ZDA in nazaj domov v Ljubljano! Toda želel sem preizkusiti ceste tu in da sem lahko kombiniral s svojim natrpanim načrtom je to bila edina možnost. Bratranca sem zapeljal domov in bil je čas, da se lotim poti.
Peljal sem se po manjši regionalni cesti čez Vermont, namesto da bi šel južno preko Bostona. Na poti je bil čudovit pogled; lepo podeželje, jesensko listje, jezera … Plačal sem nekaj cestnine (3 $). Tisto, ki sem jo zgrešil in se podal skozi prosti pas, so kasneje zaračunali s kreditne kartice (7 $). Ob cesti je bilo veliko povoženih živali, celo velikih živali kot je jelenjad. Ker so nek most popravljali sem imeli en obvoz. To je pomenilo še manjše kraje na hriboviti podeželju. V 8 urah sem se dvakrat ustavil, za cigareto in sendvič (7 $). V avtu sem poslušal različne radijske postaje (razprava o policijskih avtomobilih, verskem radiu, glasbi, politiki). Glede vremena sem imel pa vse, od sonca do dežja in snega.
Zvečer, ob skoraj 19. uri, sem prišel v Endwell, kjer je Avdov dom. Za večerjo je naročil kitajski dostavo (35 $?). Njegova simpatična hči je bila z nami, medtem ko je bil sin pri starih starših. Pojedel sem nekaj rezancev in zvitkov. Njegova žena je prispela nekoliko kasneje iz službe. Imeli smo lep večer z nekaj Coors piva in rose vina. Okrog polnoči sem šel spat. Dobil sem otroško sobo, kjer je bila postelja nekoliko krajša, a vseeno sem užival v spanju.