Ljubljana-Gorica-Rim 2024
Zjutraj sem spakiral in odšel v pisarno. Mislil sem, da bom šel po službi naprej. Kmalu sem ugotovil, da sem pozabil vozniško dovoljenje. Zato sem šel prej domov iz službe, da bi ga vzel. Ob 15:30 sem se odpeljal z Nomago busom v Novo Gorico, 8,9 €, normalna vožnja.
Tam sem se sprehodil s postaje, da bi se srečal z bivšima sodelavcema Robertom in Brankom na pivu v Beer Bar Galus. Po prijetnem klepetu je bil čas, da se vrnem na postajo in vzamem mednarodni javni prevoz (ni običajna stvar) do goriške železniške postaje, 1,3 €.
Imel sem dovolj časa za trgovino 11€ in WC. Ko sem prispel na peron, je bil vlak 8 minut pred odhodom mojega. Tako sem se povzpel na njega a bil je napačen. Sem pa šel dol v Vidmu in tam počakal pravi vlak.
Zdaj je bil čas za dolgo, nočno vožnjo v Rim. Sedež ni bil udoben. Imel sem FIP kupon, zato nisem plačal karte (65 €, 90 € spalnica s 4 ležišči, 198 € spalnik z 1 posteljo, 10.5h; dnevni hitri vlak (FrecciaRossa) je okoli 100 € 6h). Odidem na stranišče, pojem domači sendvič, brskam po internetu. V Bologni bi se morali ustaviti za 1,5 ure. Zamujali smo, tako da smo imeli le 1h. S še enim sopotnikom smo odkorakali v Bombocrep, da bi kupili palačinke in pivo, saj je bila to ena redkih stvari, odprtih po polnoči. Morali smo hiteti nazaj. Ugotovil sem, da okoli mene sedi veliko Slovencev. Imeli smo prijeten pogovor o potovanjih in športu. Kasneje sem poskušal zaspati, a brez uspeha.
