Frankfurtsko letališče-zamujen let

Ko sem delal za Adacto, sem bil na projektu Generali Romunija. Skoraj dve leti sem šel v Bukarešto enkrat na mesec za 3 ali 4 dni. Do tja bi potrebovali dva leta, saj ni direktnega leta iz Ljubljane. Največkrat smo leteli preko Dunaja, nekajkrat preko Beograda in celo včasih Frankfurta ali Varšave. Odvisno, kakšen je bil optimalen čas in cena. V tem času sem bil na več kot 50 letih.

En mi je ostal v spominu. Tokrat smo se preko Beograda odpravili z Ninom in Natašo. Moral sem se zbuditi pred 5 zjutraj, pri stranki pa smo bili okoli 13h v oblekah. Delali bi do večerje prvi in drugi dan. V petek smo se planirali vrniti domov. Na letališču v Bukarešti smo bili nazaj v udobnih oblačilih, vendar letalo ni zapustilo letališča pravočasno zaradi nevihte. Ko smo prispeli v Frankfurt, smo zamudili naš povezovalni let. Nino je bil optimist in je tekel, a brez sreče.

Zdaj je bil čas, da se postavimo v vrsto in poskušamo kaj urediti. Frankfurtsko letališč ob takem dogodku ima ogromne vrste. Ko smo bili končno na vrsti, smo le dobili vavčerje za hotel (vsak v drugem hotelu) in navodila, da se naslednje jutro vrnemo. V hotelu sem dobil za večerjo nekaj hladnih ostankov in šel na pivo z drugimi popotniki s podobnimi težavami.

Naslednje jutro sem na letališču srečal Nina, ki je prišel prej in uredil karto samo zanj ob 10. uri, tako da sva z Natašo ostali zadaj. Hoteli so naju spraviti na let ob 20. uri, a jih je Nataša prisilila, da so naju stisnili že ob 16. uri. Zdaj smo morali porabiti 8 ur pred letom. Nismo imeli želje oditi v mesto. Tako smo na začetku odprli prenosnike in nekaj delali za službo, dokler nam ni zmanjkalo baterije. Šla sem kupil gerbero za Natašo. Našla je prostor za polnjenje računalnika in nadaljevala z delom, jaz pa sem šel na ne tako poceni pivo, ne samo eno. Končno smo prispeli domov, vendar sem izgubil en dan svojega vikenda in porabil nekaj denarja. Eden od užitkov letenja.