Bosna in Hercegovina-4 dni

Ljubljana-Banja Luka-Jajce-Sarajevo

V petek ob 13h me je ekipa Nomaga (Robert, Blaž, Borut, Andrej) pobrala pred mojo pisarno. Od tam smo se odpravili proti Bosni. V Sloveniji smo imeli dva postanka, prvega za bencin in drugega za hrano in pijačo (34 €). Na meji nobene gneče. Na Hrvaškem so v okolici Zagreba potekala dela na cesti.

Da bi se izognili gneči na meji z Bosno, smo izbrali mejni prehod Jasenovac. A vseeno smo tam izgubili 45 minut.

Sledil je postanek v Banja Luki za ćevape in Nektar pivo Kod Muje na terasi s pogledom na trdnjavo Kastel nad reko Vrbas (35 €).

Zdaj je bil čas, da gremo gorvodno ob Vrbasu proti Jajcu, na naši poti je bil kanjon z akumulacijskimi jezeri. Ob prihodu smo se sprehodili do slapa in muzeja AVNOJ-a.

Nadaljevali smo proti Sarajevu. Šli smo po nakupih v Dolnji Vakuf (58 €), zanimivo vzdušje. Končno je Blaž parkiral avto v Sarajevu. Najeli smo hišo v Bistriku, ob pokopališču (250 €, 2 nočitvi, 5 oseb). Kar malo je bilo težko parkirati kombi. Prišel je lastnik, nam dal ključe in razložil nekaj stvari.

Za večerjo smo jedli suđuk, livanjski sir, bamnju in somun, ki smo ga kupili v trgovini ter splaknili s šljivo in sarajevskim pivom. Pozno ponoči smo šli v mesto, vendar so bile stvari že zaprte in je deževalo. Z Robertom sva debatirala do jutra.

Sarajevo

Naslednje jutro smo se oprhali, pospravili in zajtrkovali. Počasi smo se premaknili v center mesta in naredili krog po starem mestnem jedru, Viječnica-Baščaršija–Bezistan-Vječna vatra.

V Aščinici ASDŽ smo se najedli domače hrane(35 €).

Sedaj smo poiskali lokal in se ustavili v gastro pubu Fabrika. Tam so naročili preveč pijače. Ekipa želi poskusiti ćevape kod Želje (29 €) in kasneje se odpravi na Trebević z žičnico (10 € povratna karta). Malo sem počival. Spet zabava v hiši (rolada, polž, glasba), vendar smo šli tokrat zgodaj spat.

Sarajevo-Visoko-Jablanica-Mostar

Naslednje jutro sem se prvi zbudil jaz in se sprehodil po starem mestnem jedru ter pojedel zeljanico (2 €), nato pa so se zbudili še drugi.

Po čiščenju in pakiranju smo šli naprej. Najprej smo šli do piramide v Visoko, Borutova želja. Ni najboljša pot do lokacij. Na eni lokaciji vidiš betonske, velike bloke, na drugi pa hodiš po tunelih s čelado.

Baje je dobra energija (5+10 €). Zanimivo je, a dvomim v celo zgodbo. Tam smo tudi odpočili ob kavi in bureku (19 €).

Od tam smo šli v Jablanico, na ogled mostu čez Neretvo iz 2. svetovne vojne. V bližini smo šli v restavracijo Kovačević na pečeno jagnjetino (79 €)

Končno smo prispeli v Mostar. Blaž je izbral verski hotel Dompes (159 € pax 5). Ko smo razpakirali, je bil čas za ogled starega mestnega jedra z mostom (50 € pivo), lepo mesto za sprehod.

Na večerjo smo šli v Pizza Caffe Bar Niđe Veze (61 €) in si ogledal tekmo, samo prvi polčas. Kasneje smo se preselili v hotel, da bi videli preostanek tekme, Hrvaška je izgubila po enajstmetrovkah proti Španiji.

Mostar-Blagaj-Međugorje-Ljubljana

Naslednje jutro smo spet zgodaj vstali. Po zajtrku smo spakirali in odšli naprej. Ta dan je vozil Robert. Najprej v Blagaj in pogledat Tekijo, malo iščemo pot do tja. Pogled z druge strani reke, potem smo šli naprej.

Vožnja v Međugorje čez serpentine, tam je bila velika cerkev in hrib, kjer so se zgodila videnja. Od tam smo se odpravili proti domu.

Po avtocesti smo hitro prispeli v Slovenijo, le en postanek na bencinski črpalki. V Sloveniji smo šli v restavracijo Balkovec (113 €), kjer smo probali pečeno jagnjetino. Ni bilo slabo, a vseeno ne na enaki ravni kot v Jablanici. Tiramisu je bil zamrznjen.

Na zadnjem delu poti nas ujame dež in toča. Popoldne sem prišel domov utrujen, a zadovoljen s stvarmi, ki sem jih videl na tem kratkem potovanju.