Vikend Bratislava, 2024

Petek

V petek sem se med delom odločil, da po desetletjih obiščem Bratislavo. Prosil sem šefa, da grem prej domov, spakiram, nekaj pojem in se vrnem na železniško postajo. Vzel sem taksi (10€), najprej sem dolgo čakal, kasneje pa je bila vožnja počasna v gostem prometu. Stekel sem na postajo in kupil karto do Maribora (13,9€, z doplačilom za IC), a nisem koristil popusta. Prišel sem pravočasno na vlak in šel v restavracijo, pivo je bilo 4 €.

Dunaj

Na 6 urni poti do Dunaja (kuponi iz Maribora naprej) se ni zgodilo veliko stvari. V Laškem je deževalo, na avstrijski meji pa je bilo veliko policistov s skenerji. Na Dunaj smo prispeli pravočasno.

Imel sem 30 minut pred vlakom za Bratislavo (Pressburg-GER, Pozsonyi-HUN ), dovolj za cigareto in da si pretegnem noge. Še ena ura na vlaku, preden dosežem cilj.

Bratislava

Z južne železniške postaje Petržalka sem se preselil z avtobusom (1,1€ do starega mesta). Tam sem spoznal Anila iz Turčije. Nekaj ​​glasnih pijanih potnikov.

V pivnico Žil Verne sem šel na degustacijo craft piva (4€+, stout z okusom temne čokolade) na predlog Boruta. Zaključek z Borovičko, tradicionalnim slovaškim brinovim žganjem.

Od tam sem z dvema gostoma nadaljeval do podzemnega bara Stainplatz, kjer so postregli le sedečega. Tam sem izgubil lokalce in se na poti do hostla ustavil še v enem baru – Picollo pub, 2,4€ pivo.

Po 3. uri sem prispel v Chores hostel (64€ za 2 nočitvi). V tem hostlu s 5* sem skoraj ostal brez postelje?

Sobota

Bratislava

Po dolgi noči prejšnji dan sem ostal dlje v postelji. Ob 10ih sem šla pod tuš. Ko sem spakiral za tisti dan, sem pojedel 2 doma narejena sendviča. V avli sem sedel in načrtoval aktivnosti za ta dan. Okoli poldneva sem bil zunaj.

Najprej sem šel na sprehod, predsedniška palača Grassalkovich (brez obiskov, zgrajena 1760, arhitekt András Mayerhoffer)

Mihaelova vrata so edini ohranjen vhod iz srednjeveške utrdbe (13/17 stol., danes muzej)

Moral sem mimo mestnega obzidja in hoditi navzgor, da sem obiskal Bratislavski grad (severni vrt, južna ploščad z razgledom, pravokoten s 4 stolpi, muzej)

Spust do cerkve Dom sv Martina (gotska katedrala z vitraži, 15. stoletje, kronanje madžarskih kraljev)

Od tam sem nadaljeval v staro mestno jedro (Stare mesto) do pisane stare mestne hiše s topovsko kroglo v obzidju stolpa na glavnem trgu (Hlavne Namesti) z Rolandovo fontano

Številne druge stavbe v starem mestnem jedru, kot je primasova palača (18. stoletje, neoklasicizem, 4. pressburški mir 1805).

Zdaj sem se preselil proti vzhodu k sv. Elizabeti – Modra cerkev (Lechner, 1913, secesija, pastelno modra, ploščice)

Sprehodil sem se do Donave, pogledal stari most, sedel v parku na bregu reke in šel v nakupovalno središče, kjer sem poskusil Kofolo 2,2 € (lokalna različica kokakole)

Vrnili smo se nazaj v hostel, na ulici Obchodna, blizu je Slovak Pub, znana restavracija s tradicionalno hrano, vendar je v vrsti čakalo 20 ljudi. Pa sem šel v Mc na obrok, 7,5€. Kasneje sem v hostlu malo počival

Na vrsti je bila košarkarska tekma, Inter Bratislava proti Handlovi 61:64. Vstopnico sem kupil preko spleta za 12€. Do Gopass Arene in nazaj sem šel z avtobusom (Kollarovo namestie) z nekaj hoje. Tam je bilo pivo 3€. Kar se tiče igre, je bila najslabša, kar sem jih videl do zdaj. V ekipah so imeli črne in balkanske igralce, tako da sem upal, da bomo videli kaj akcije. Ampak res grozen met (36%), brez obrambe in enako število skokov v napadu in obrambi. Kakih 20 gostujočih navijačev je glasno navijalo. Končnica tekme nam je prinesla nekaj razburjenja, a se je končala z zmago Handlove.

Po vrnitvi sem poskusil še enkrat Slovak pub, a nama je natakar rekel, da nima smisla čakati, zato sem šel na kebab 6€, čez cesto.

Na zadnjem sprehodu v mestu kupil nekaj spominkov za 19€. V trgovini sem dobil pivo in cigarete za 7€, na glavnem trgu sem sedel in opazoval ljudi, ki so hodili mimo.

Zadnji načrtovani postanek je bil pri kipu Čumilu (komunalni delavec), spet sem srečal Turk Anila, prijeten klepet.

Med hojo do hostla sem naletel na Flagship Restaurant, še eno znano mesto z lokalno hrano. Tukaj sem čakal 5 minut, da sem dobil mizo. Naročila sem si česnovo juho s krutoni in sirom, glavna jed so bile goveje ličke s pire krompirjem in vino Frankovna. Bil je OK obrok, plačal sem z napitnino 33€

Zgodaj sem legla v posteljo in nekateri cimri so prišli pozno v sobo in so bili glasni

Nedelja

Bratislava

Zbudil sem se zgodaj in po tuširanju ponovno spakiral stvari. Do železniške postaje Petržalka me je odpeljal avtobus.

Dunaj

Jutranja vožnja je bila dolga 1 uro. Na Dunaju sem se sprehodil od glavne postaje HBf. Najprej sem šel mimo palače Belvedere zgornji-spodnji del (barok) z velikim vrtom na obeh straneh palače, oranžerija, hlev, kipi in fontane.

V bližini je fontana Hochstrahlbrunnen s kipi sovjetskim vojakom.

Naslednja postaja je bila baročna cerkev Karlkirche z dvema ogromnima stebroma spredaj in z odsevnim jezerom (na Hitlerjevi sliki).

Po vstopu v staro mestno jedro (Innere Stadt) sem šel mimo Wiener Staatsoper (neorenesansa, 19. stoletje, Hlavka)

Čez cesto je hotel Sacher, kjer sem se ustavila na znameniti Sacher torti s stepeno smetano (9,9€) in kavo Melange (7.5€). Kasneje sem kupil celo torto za domov za sestrin rojstni dan.

Mimo muzeja in vrta Albertina (Schmetterlinghaus s tržnico) do velikega kompleksa cesarske palače Hofburg. Za vogalom do Heldenplatza z nadvojvodo Karlom – konjeniški kip

Čez Volks Garten (ljudski park) do stare mestne hiše (Rathaus) z lepim trgom in parkom blizu nje. Zadaj je Burgtheater (narodno gledališče, 18. stoletje)

Pomikal sem se proti osrednjemu delu starega mesta, z ulicami, polnimi zanimivih zgradb. Končno sem prispel do Domkirche St. Stephan (gotska katedrala, trg, dominanten zvonik)

Spet sem bil zunaj ožjega mestnega jedra, mimo City Parka in nakupovalnega središča Mitte sem prišel do zanimive stavbe z drevesi Hundertwasserhausa, 1985.

Po prečkanju Donaukanala sem bil v ogromnem parku, ki se je končal z zabaviščnim delom, Prater. Ravno je potekala jesenska različica dunajskega maratona.

Nazaj na postajo HBf z metrojem, 2.4€. Pojedel sem kebab in spil Colo 8€.

Vožnja naprej (prvi razred, steklenica vode) z IC vlakom do Gradca je trajala 2,5 ure. Plačal sem le doplačilo za hitri vlak 15 €, veljavno v trajanju 48 ur.

Gradec

V Gradcu spet peš od železniške postaje. Prečkal sem reko Muro, šel naprej do Hauptplatza (glavnega trga) in Herengasse s staro mestno hišo.

Nadaljeval mimo Opere (tudi tukaj so imeli Marathon). Naslednja je bila na vrsti katedrala Saint Giles (15. stoletje, gotski in baročni elementi). Po Sackstrasse do žičnice Schlossberg.

Na vrhu hriba lep razgled z Uhrturma (mestni simbol-urni stolp).

Z dvigalom sem šel nazaj v mesto, spet prečkal reko, mimo Kunsthaus (nenavadne oblike), Volksgarten s kanalom.

Blizu postaje sem pojedel majhno in okusno pico. S pivom sem plačal 21 €. Odhitel na vlak.

Še ena vožnja z vlakom, tokrat z groznim vagonom. Na meji ni bilo zapletov.

V Mariboru sem imel čas za cigareto in sok (2€). Zadnja vožnja je bila kmalu polna študentov. Ogrevanje ni delovalo pravilno in na vlaku smo imeli savno, 30 stopinj.

V Ljubljani sem se domov odpeljal s taksijem, plačal 8 €. Razpakiral, se stuširal, pojedel in šel spat.