Site icon Dr Jam Travels

Bijelo dugme – Stožice 2026

Dzangir
mic-concert

mic-concert

Po razočaranju na koncertu Bijelo Dugme leta 2016 sem mislil, da jih ne bom nikoli več videl. Ampak moja nečakinja si je za rojstni dan zaželela, da bi šla na njihov koncert. Medtem ko sem kupoval vstopnice zanjo in njenega fanta (na tribunah), sem eno vzel tudi zase (na parketu) in plačal skupaj 165 €. Ker je bila to njihova poslovilna turneja (Doživjeti 100. – 50. obletnica v 50 mestih – se je začela v Sarajevu leta 2024), še ena. Na dan koncerta smo se odpeljali do Žal, tam parkirali in se z avtobusom odpeljali do prizorišča. Po vstopu v dvorano so se mladi usedli na svoja mesta. Prinesel sem pijačo (16,5 €) in se premaknil na parter. Tam je bil tudi Samo na svoji predrojstnodnevni zabavi in ​​Matjaž nekje zadaj.

Koncert se je začel okoli 20:30 z uvodno pesmijo Kad bi bio bjelo dugme skupine Jutro (videoposnetek na zaslonu iz nekdanje Jugoslavije). Prva pesem je bila “Padaju zvijezde”. Poleg Tife (Mladen Vojičić) kot pevca so bili na odru še Goan Bregović na kitari, Zoran Ređić na basu, Điđi Jankelić na bobnih in Ogi Radivojević (nikoli prej član Bijelega dugmeta, ker med nami ni več Vlada Pravdića in Laze Ristovskega) na klaviaturah. Počasi so stopnjevali tempo s Svim marš na ples. Po pesmi “Aiaio radi radio”, “Lažeš zlato lažeš dušo”, “Za Esmu” and “Zašto me ne podnosti tvoj tata” do vrhunica z “Lipe cvatu”, ko se konča prvi del. Toda Tifinega glasu ni več. Žalostno je, da še vedno nastopa.

Zdaj je Alen Islamovič prijel za mikrofon in otvoril s “Pljuni i zapjevaj moja Jugoslavijo”. Medtem ko je bil prvi del večinoma v umirjenih tonih, so v drugem delu s skladbami Napile se ulice, Ne spavaj mala moja muzika dok svira in Ćiribiribela pripravili občinstvo na ples in petje. Čeprav je star 68 let, je zvenel veliko bolje kot predhodnik. Spet so stopnjevali vzdušje vse do pesmi Doživjeti 100. (enako kot ime turneje).

Na bisu po dveh urah so se na odru zbrali tako pevci kot tudi nekateri bivši člani skupine. Bregović je dejal, da so to bili vsi člani, ki so še živi. Namerno laže, saj izpuščajo prvega pevca, ki je ogromno prispeval k prepoznavnosti skupine, Željka Bebeka. Za podporo v ozadju so prišla trobila, godala in pevska sekcija. To bi morali storiti že od začetka, da bi zapolnili tisto, kar je Tifi manjkalo. Goran je kot napoved za pesem Hajdemo u planine omenil našega smučarja Bojana Križaja: “Zdaj bomo zaigrali pesem, ki jo želimo posvetiti velikemu Slovencu. To je Bojan Križaj, ki je danes tukaj z nami. Ko sem pisal to pesem, me je Bojan naučil smučati z istimi smučmi, s katerimi je osvojil prvenstvo. S temi smučmi sem srečno smučal dolga leta.”

Koncertni vrhunec dosežejo s pravim balkanskim praznovanjem s skladbo Đurđevdan. Poslovili so se z akustičnima nastopoma Ružice in Ima neka tajna veza. Bregovićeve zadnje besede so bile: »Upam, da vam bo ta večer ostal v prav tako lepem spominu kot nam. Imeli smo se odlično. Ljubljana, hvala za ta čudovit večer.« Po skoraj dveh urah in pol so zapustili oder in iz zvočnikov smo spet slišali »Kad bi bio bjelo dugme« skupine Jutro. Težave z vstopom na avtobus, a končno smo uspeli in se pripeljali domov dokaj hitro.

Če povzamem, je bila z vidika občutkov to lepa noč nostalgije; z vidika kakovosti nastopa pa grozna. Če povzamem, je ta legendarna skupina občinstvo vseh generacij spravila v ples in petje z njimi. Njihovih 33 pesmi je v 2,5-urnem koncertu prineslo veliko veselja. Slaba stran pa je bila izpustitev in zanikanje Bebeka, Tifa brez glasu, veliko napak Ogija na klaviaturi, nesinhroniziran video na monitorjih zadaj … Tudi če se spet zberejo, mene ne bo tam.

Setlista Bijelo dugme

Exit mobile version