Ljubljana, ki je nastala v srednjem veku še danes tvori temelj sodobnega mesta. Potem, ko so Huni na čelu z Atilo opustošili rimsko Emono leta 452, slednja začne počasi propadati. Po 100 letih je bila Ljubljanska kotlina brez strnjenega naselja. S prihodom Slovanov se konec 6. stoletja ponovno naseli to območje. Na levem bregu so bili ribiči, v Pžanju prebivalci, ki so obdelovali železo, ob cerkvi svetega Petra in pod grajskim hribom na današnjem gornjem trgu je bilo nekaj hiš. Arheološke najdbe na tem področju so med 8. in 11. stoletjem. Rodbina Spanheimov v 11. stoletju pridobi posesti na območju. Prvič se Ljubljana omenja v 12. stoletju v zapisih iz Ogleja kot Leibach in Luwigana.
Osnova je predurbano naselje pod gradom in na nasprotnem bregu ob dvoru, kjer so predvsem obrtniki potrebni za vzdrževanje fevdalnega gospostva (kovači, kožarji, kolarji, čolnarji, …). Prvo strnjeno naselje je bilo na današnjem Starem trgu in središče je bilo na današnjem Levstikovem trgu ob cerkvi svetega Jakoba, zaščiteno med reko in hribom. Naselje se širi na sever, v Mesto, ki je prvo obzidano. Stari most (danes Tromostovje) pomeni glavno pot čez reko. Čevljarski most pa poveže Novi trg in pristanišče na drugem bregu. V 13. stoletju na gradu kujejo denar, prvič se pojavi pečat Ljubljane in osnova mesta je že formirana. V 14. stoletju se oblikuje notranji mestni svet. Sredi 15. stoletja Ljubljana postane sedež dežele Kranjske pod Habzburžani. Takrat se formira tudi ljubljanska škofija. In doseže okoli 5000 prebivalcev.
Med 12. in 13. stoletjem se oblikujejo tri obzidane celote in grad na griču:
- Stari trg – Na južni strani je bilo obzidje s Pisanimi vrati ob Vožarskem potu. Za obzidjem je bil obrambni jarek in močvirne Prule. Na vzhodu je bil grajski grič (obzidje do Šanc). Zahod je omejevala Ljubljanica (stolp je bil na Grudnovem nabrežju 17). Na severu so Starotrška vrata, ki vodijo v Mesto (Stari trg 4). Verjetno začetki so bili okoli cerkve sv. Jakoba. Zadnje pa so bile izgrajene Hrenova in Rožna ulica ter Vožarski pot zunaj obzidja.
- Novi trg – Na zahodu se naslanja na obzidje Emone (Emonska in Vegova ulica), kjer so Nemška vrata na mestu današnje Rimske ulice. Na severu so Fišterska vrata na Gosposki ulici pri stavbi današnje univerze. Na jugu obzidje poteka po današnji Zoisovi cesti. Na vzhodu je Ljubljanica s Čevljarskim mostom in pristaniščem na južnem delu (Breg). Tudi v Ljubljanici so obrambni koli. Na začetku le dve stavbi dominirata, dvor na severozahodu ter komenda nemškega viteškega reda (Križanke) na severovzhodu. V 14. stoletju nastane židovski geto s sinagogo poleg dvora (Židovska ulica in steza).
- Mesto (Mestni trg) – Prvi del mesta, ki je bil obzidan. Začetki so bili na Ribjem trgu. Na jugu meji na Stari trg (Na Tranči je bila prva mestna hiša) in grad. Tam je bila tudi “potapljalka” s katero so namakali v Ljubljanico goljufive peke. Na zahodu in severu je Ljubljanica z Čevljarskim/Novim ter Starim mostom s Špitalskimi vrati. Tu je bila mestna ubožnica, v nadaljevanju je stolnica sv. Nikolaja ter Mestna hiša na današnji lokaciji iz 15. stoletja. Na vzhodu pa obzidje poteka od gradu vzporedno z vzpenjačo in študentsko ulico proti Ljubljanici ob frančiškanskem samostanu. Kloštrska vrata so vmeščena na izhodu s Krekovega trga, dodatno zavarovana z obrambnim jarkom. Zunaj obzidja je bilo pomirje, poselitev na današnji Trubarjevi in Poljanski cesti.
- Ljubljanski grad – Grajski grič je imel prve utrdbe že 3200 let nazaj. V srednjem veku pa se prvič omenja v 12. stoletju. Današnjo obliko petkotnika (5 stolpov, kjer je vhodni stolp tudi bil petkotnik z dvižnimi vrati) in kapelo sv. Jurija dobi v 15. stoletju. Bil je glavna obrambna zgradba do katerega so vodila tri kraka obrambnega obzidja. Grad je kljuboval turškim vpadom, kmečkim uporom kot tudi potresom. Na gradu je bivala gospoda predno so se preselili na dvor znotraj Novega trga.
ki so imeli 2 mosta in 6 vrat:
- Zgornji ali Novi most je združeval vse tri dele – trge v srednjeveški Ljubljani. Bil je leseni most, ki je zaradi svoje širine omogočal trgovanje na mostu. Na vogalih so bili mesarji, zaradi česar je nosil ime Mesarski most. Pozneje mesarje zaradi higienskih razlogov premaknejo nižje po reki. Tam se namestijo čevljarji in zato tudi danes vztraja ime Čevljarski most. Most zgori 1664 in postavijo še en lesen most. Kmalu za tem ga zamenja lito železni most poimenovan po županu Hradetckem. Zadnje prenove se loti Plečnik v 30-tih prejšnjega stoletja in dobimo današnji kamniti most.
- Spodnji ali Stari most je najstarejši most v srednjeveški Ljubljani, omenjen prvič leta 1280. Bil je pomemben del povezave dolenjske z Štajersko in Gorenjsko. Danes povezuje Stritatjevo ulico in Prešernov trg. Preimenuje se v Špitalski most po zgradbi v bližini. 1842 ga nadomesti kamniti Francov most (arhitect Picco). 1932 se odpre Tromostovje, Plečnikova predelav z dvema dodatnima mostovoma.
- Klošterska/samostanska/frančiškanska vrata – iz Krekovega trga so vodila na vzhod proti Poljanski cesti
- Špitalska vrata – so vodila iz Stritarjeva, preko Starega mostu na današnji Prešernov trg in naprej na pomirje
- Fištanska/Vicedomska vrata – so vodila od Gosposke ulice na sever v pomirje ob Wolfovi
- Starotrška vrata – povezovala Stari in Mestni trg (Stari trg 4)
- Križniška/Nemška/Rimska vrata – vodila na zahod čez Gradišče (ostanke Emone) proti Ogleju
- Pisana/Gornja/Bihaška vrata – bila so na Gornjem trg, pri hišni številki 39in so vodila čez Prule naprej proti Dolenjski
Danes je malo konkretnih ostankov srednjeveške Ljubljane. Najbolj ohranjen je stolp na Krekovem trgu 4, ki je nedavno obnovljen in še nekaj ostankov obzidja vidnih iz vzpenjače. Večina hiš je bila po potresu 1515 prezidanih z novejšimi materiali (kamen in opeka namesto lesa). Danes je najstarejša hiša v Ljubljani na Ribjem trgu 2 iz leta 1528. So še posamezni gradbeni elementi in temelji v posameznih hišah in cerkvah iz srednjega veka. Vendar pa so ostali v Stari Ljubljani skoraj v celoti enaki gabariti teh treh obzidanih trgov. Tudi danes nas spominjajo imena ulic na njihovo funkcijo v teh časih. Grad še vedno kraljuje na svojem griču.
Ob naslednjem sprehodu po teh treh trgih pomislite kako so te tri enote sestavljale eno celoto pred več kot 500 leti.