Danes me je opomnik spomnil, da bi zdaj moral imeti let iz Rangona proti domu. Že tretji teden doma v samoizolaciji žalujem za potjo, ki se ni zgodila. Pot je prestavljena na oktober in takrat ne bom zavil v Burmo ampak bom samo v Vietnamu in nazaj grede se ustavim za 12h v Qatarju.
Ta čas je pokazal dve stvari:
- V krizi se pokažejo ljudje v pravih barvah. Ogromno je ljudi, ki nesebično skrbijo za ostale in so izpostavljeni okužbi ter delajo v težkih pogojih za kar sem jim hvaležen. Večina ljudi se trudi, upošteva navodila, širi pozitivno energijo, je solidarnih. Seveda so na površje splavali tudi posamezniki, ki so sebični in neodgovorni. Kjer so dno dosegli tisti, ki tako situacijo celo želijo izkoristit za lastno dobrobit.
- Presežek časa nas na začetku vrže iz tira. Po inicialnem počitku pa se zakopljemo v stvari, ki smo jih dlje časa odlašali. Pri meni sta taka dva primera pričujoči blog in pospavljena omara. A ne upam se pomisliti kaj bi bilo, če bi nam kdo odvzel dostop do interneta
Smo še daleč od zaključka te krize. Trenutno smo presegli milion okuženih, 50.000 smrti. A tudi 200.000 je že ozdravljenih. Očitno bomo dolgoročno spremenili določene vzorce obnašanja. Vse oči so uprte v prihodnjost. Do kdaj bo trajala samoizolacija? Kakšne posledice bo koronavirus pustil na gospodarstvu? Kako bomo od zdaj živeli? Čas bo pokazal …
Dokler ne zvemo kaj nam nosi prihodnost (in koronavirus) ostanite pozitivni in ostanite zdravi (upoštevajte navodila za higieno, socialno distanco in načela zdravega življenja).