Legendarni stadion San Siro bodo porušili in bil sem tam samo na koncertu. Zato sem kupil vstopnice za tekmo AC Milan proti Torinu. Medtem ko sem čakal, da se drugi prijavijo, je bila večina vstopnic razprodanih in edino kar sem še dobil je bilo mesto na zgornjem nadstropju v kotu za 24 €. Nameraval sem uporabiti FIP kupone za vlak za pot.
V petek sem zjutraj spakiral torbo, pojedel zajtrk z mamo in sestra me je peljala v službo. Iz službe sem odšel zgodaj in se z avtobusom Nomago odpeljal v Novo Gorico, 10 €. Spet gneča zaradi študentov, majhen prostor za noge, pogovarjal sem se z enim upokojencem. Z avtobusne postaje Nova Gorica sem se peš odpravil do železniške postaje v Gorici. Na poti sem se ustavil v galeriji v predoru Bombino DAG, vstop prost, zanimivo, malo psihadelično.
Medtem ko sem čakal na vlak, sem pojedel en domač sendvič in prižgal cigareto (6,8 €). Prvi vlak je bil kratka vožnja do Monfalcona, 20 minut. Po nadaljnjih 20 minutah čakanja je bil drug vlak do Brescie, Freccarossa, vozovnica 35 €. Za prvo noč sem si rezerviral lep 5-zvezdični hotel Vittoria, 114 €, kratek sprehod od postaje.
Hotel je bil na odlični lokaciji, vendar bi potreboval prenovo, kopalnica je bila v redu, prijazno osebje, lepa terasa. Zbudil sem se po nekaj urah in se ob 4. uri zjutraj sprehajal po praznih trgih ter se nato vrnil v posteljo.
Naslednje jutro nisem šel zgodaj ven. Preden sem zapustil hotel, sem obiskal strešno teraso, ki je bila sicer v tem času zaprta (ključ sem dobil na recepciji).
Zdaj sem se sprehodil po Brescii, najprej obiskal glavne trge (Piazza Paolo VI, Vittoria, Loggia, Amaldo).
Brescia ima UNESCO-vo dediščino, zato sem si ogledal glavne muzeje (vstopnice 15 € za 4 muzeje + 4 € za rimske ruševine – rezervacija termina). Najprej sem bil v nekdanjem samostanu na ogromno površini so razstavljali artefakte iz različnih obdobij.
Nato sem si ogledal ruševine iz antičnega Rima, za vstop je potrebna rezervacija, število ljudi je omejeno (stalna vlažnost in pritisk). Rimsko gledališče je bilo zaprto.
Od tam sem se povzpel na hrib do gradu, od koder se odpirajo čudoviti razgledi na mesto, tam sta muzej orožja in Levinja iz Brescije (neodvisnost Italije).
Preden sem se premaknil na železniško postajo, sem se ustavil v galeriji Pinacoteca Tosio Martinengo.
Po 5 urah hoje sem se z vlakom odpeljal v Milano, skoraj 2 uri traja vožnja. Blizu postaje sem pustil torbo (3.5€) in se z metrojem odpeljal do Duoma, kratek sprehod, kupil nekaj spominkov (olimpijske igre, 8 €).
Z naslednjim metrojem sem se premaknil na stadion San Siro. Pivo je stalo od 5 do 8 evrov okoli stadiona. Pred vstopom sem kupil navijaški šal. Pri vratih je bila velika gneča. Na koncu smo stekli do tretjega nadstropja in prispeli pravočasno za začetek tekme. Nisem šel na sedež, ampak sem stal na nižjem nadstropju in se pogovarjali z lokalnimi navijači. Tekma je bila napeta, končala se je s 3:2. Gostje so začeli bolje, toda AC Milan je bil v vodstvu. Pred polčasom je bilo izenačeno. Na začetku drugega polčasa je Milan dosegel dva gola v kratkem času za udobno vodstvo. Proti koncu je Torino po odločitvi VAR izvedel enajstmetrovko, ki je bila spremenjena v končni izid. Po tekmi sem srečal nekaj Nizozemcev …
Čeprav je bil glavni načrt spati v Luganu in se v nedeljo vrniti čez Švico, je ta načrt propadel, ker vlak ni bil na voljo. Zjutraj sem prevzel torbo, jedel v McDonald’su in se odločil, da se bom po isti poti kot sem prišel tudi odpravil domov. Na postaji sem zamudil vlak, ker sem najprej šel na napačen peron. Naslednja vlaka (za Benetke in Gorico, domači burek) sta bila prepozna, da bi ujel zadnji avtobus v Sloveniji. Poskusil sem s prevozi.org, na koncu me je sestra pobrala v Novi Gorici.