Niet v Križankah – 31.5.2010
Niet je pripravljal koncert Čas za revolucijo v Križankah 31.5. za promocijo novega albuma 13, ki ga pomenljivo izdajo 13. aprila s trinajstimi pesmimi. To je dejansko njihov prvi studijski album. Kreativec za tem je kitarist Dernovšek in producent je Činč. Albumnaj bi bil povezana celota, ki sledi odtujenemu posamezniku, ki ne najde utehe v ljubezni in tragično konča. Naj bi ohranjali prvinski zvok a še vedno se razvili, zraven so še k sodelovanju povabili različne glasbenike.
Z Robijem sva navdušena, da jih bova slišala v živo, ker sva zrasla ob njihovi glasbi. Nazadnje sem jih poslušal pred Gala halo na Metelkovi 1994, ker je zmanjkalo kart, takrat že brez Habiča. Od kar so v 2008 zagnali ponovno skupino z novim pevcem nisva imela priložnosti jih še slišat v živo.
Soliden uvod naredijo Backstage in Buldogi. Jure Longyka se pojavi na odru in poizkuša zanimirati publiko z revolucionarnimi nagovori, a mladina spodaj ga ne razume najbolje. Kmalu se pojavi Niet v zasedbi Borut Marolt (vokal), Igor Dernovšek (ktara), Aleš Češnovar (bas), Tomaž Breht (bobni) in Robert Likar (kitara).
Na odru zaigrajo 31 skladb v slabih 2 urah, seveda so tu vse skladbe iz novega albuma in skoraj vse ostale iz njihovega opusa. Začnejo s Čas za revolucijo in po dveh bisih končajo s skladbo Februar. Kar je starih komadov jih večino izvedejo solidno, a zatakne se pri raznih sodelovanjih in baladah. Možno da je to pomenil napredek, a za mene je bilo eno izmed TOP 3 koncertnih razočaranj.
Moje razumevanje punka pravi, da je to glasba enostavna po strukturi (2-3 akorda), kjer je ponavadi uporniško sporočilo pomemben del izvedbe. To da govoriš o revoluciji pa da imaš zapstnico z neti te še ne naredi punkerja.
A stvari so šle vsak moment na slabše. Činč se pojavi na odru s sončnimi šegli in se vsede za koncertni klavir.
Tu je godalni kvartet Vijolice za spremljavo pri dveh skladbah in Severa Gjurin pri izvedbi Beli prah. Robi že razmišlja o odhodu, a ga prepričam da ostane in bova videla do kam bodo šli.
Seveda se stopnjuje in je zdaj tu še otroški pevski zbor iz Litije v komadu Živalska farma.
Piko na i pa postavijo s projeciranjem srčkov po strehi Križank.
Še enkrat, sprejmem da sem nostalgičan in da je zgornje lahko interpretirano kor napredk/razvoj. Vendar za mene je to bil podoben absurd, kot če bi Pavarotti delal stage diving. A ob izhodu srečeva kolega, ki je navdušen zapuščal Križanke s punco kot da je bil na koncertu Jana Plestenjaka. Tako, da je čisto verjetno da je šel čas naprej in sem jaz ostal ujet. Vsekakor sem se počutil opeharjenega in sem bend od takrat nehal slediti.
