Bližnji Vzhod za 1 mesec

Moje potovanje na Bližnji vzhod je bilo popolnoma nenačrtovano. Dobil sem dobro ponudbo in sem zamenjal službo. Tako sem sedaj moral v kratkem času (2 meseca) porabiti 1 mesec dni dopusta. Zato sem začel panično iskati možnosti. Rad bi videl nekaj novega, ne predaleč in ne preobsežnega. Ker je bilo tako hitro, nisem mogel najti sopotnika, ki bi se mi pridružil. Na koncu sem izbral Bližnji vzhod. 13 dni na Cipru in v Jordaniji, po kratkem povratku domov še 17 dni v zalivskih državah.

V tem času sem poskušal izkusiti različne stvari v različnih cenovnih razredih, tj. spanje na avtobusu in spanje v hotelu s 5 zvezdicami. Spodaj bom poskušal združiti nekaj informacij, za podrobnosti kliknite na povezavo za določen dan. Toda v splošnem za Bližnji vzhod je skupno nekaj lastnosti: toplo podnebje, obala-plaža, prijazni ljudje, podobna hrana (kebab, pita kruh, meze, humus, solata, …) in niso poceni razen Severnega Cipra.

Dnevni pregled

1. Ljubljana-Zagreb (The Cure concert)
2. Zagreb-Cyprus (Paphos, Limassol, Larnaka)
3. Larnaka-Famagusta-Nicosia
4. Nicosia-Kykkos-Paphos
5. Paphos-Jordan
6. Dead sea-Amman
7. Amman-Mt.Nebo-Madaba-Petra (wadi Musa)
8. Petra
9. Petra-Wadi Rum
10. Wadi Rum-Aqba-Izrael (Eilat, Jerusalem)
11. Jerusalem-Jordan (Aqaba)
12. Aqba
13. Aqba-Hungary (Budapest)-Ljubljana
14. 3 days at home
15. Ljubljan-Zgornja Kungota (Hiša Denk)-Maribor
16. Maribor-Vienna-UAE(Abu Dhabi)
17. Abu Dhabi-Bahrain (Manama)
18. Manama-Abu Dhabi
19. Abu Dhabi
20. Abu Dhabi-Kuwait
21. Kuwait-Dubai
22. Dubai
23. Dubai-Abu Dhabi
24. Abu Dhabi-Muscat
25. Muscat
26. Muscat (tour)
27. Muscat-Salalah
28. Salalah
29. Salalah-East
30. Salalah resting
31. Salalah-Abu Dhabi
32. Abu Dhabi-Vienna-Ljubljana

Prevoz

V tem mesecu sem preizkusil različne vrste prevoza. Naslednje vrstice so napisane za različna prevozna sredstva z različnimi državami, ki so navedene ob cenah.

Hoja/Pohodništvo

V teh 30 dneh sem prehodil okoli 350 km, to je v povprečju več kot 11 km/dan (nekatere dni blizu 0 km in nekatere več kot 20 km). Zato je pomembno imeti dobro obutev. Moj izbor ni bil optimalen, nizki pohodniški čevlji in japonke za plažo/bazen/kopalnico. Prav tako je dobro imeti kakšno pokrivalo za glavo, okoli poldneva je lahko sprehajanje po soncu brez sence problem. Največ težav sem imel pri hoji v Wadiju po spolzkih skalah. V splošnem na Bližnjem vzhodu, zlasti v zalivskih državah, nimajo infrastrukture za pešce, zato boste morda v mestu prečkali 8-pasovne avtoceste in dolino-wadi, samo da bi nekam prišli.

Letalo

Na tem potovanju sem imel 11 letov, naredil okoli 17.000 km in za vse to plačal 717 €. Je poceni, ker sem uporabljal nizkocenovnika Ryanair in Wizzair. Ampak vseeno sem plačal dvojno ceno, ker so bile vse karte rezervirane zadnji trenutek, tj. Let Abu Dhabi Muscat je bil 10€ ob rezervaciji 1 teden prej, dva dni pred letom pa 50€. Vendar ne pozabite, da obstajajo tudi drugi stroški, kot so prevoz do/z letališča in draga hrana/pijača na letališču ali v letalu (kos pice 8,5 €, čips 4 €).

Ryanair ima več letov iz Zagreba, Wizzair pa ima zdaj vozlišče v Abu Dhabiju, zato je odlična točka za obisk držav Bližnjega vzhoda. Ne vem, kako dolgo bo trajalo, ker je večina letov praznih (20 ljudi na letalu za 250 ljudi). V tem času sem obiskal 11 letališč, Dunaj – ki sem ga verjetno najpogosteje obiskal, Budimpešto – razvila se je, ker je glavno Wizzairovo vozlišče, Abu Dhabi – tam sem bil na tem potovanju 8-krat in druga (Zagreb, Paphos, Amman, Aqaba, Manama, Kuvajt, Muscat, Salalah).

Bus

Potovanje na Bližnji vzhod sem začel in končal s Flixbusom. To je poceni možnost, če rezervirate vnaprej (20 € v primerjavi s 75 €, naredili napako, zato plačali obe ceni ob povratku). Vendar niso zanesljivi, večinoma so pozno, zato si vzemite rezervni čas. Večji problemi so na relaciji Nemčija-Hrvaška kot Italija-Avstrija.

Avtobusi v Jordaniji so tri vrste. Minibusi so poceni, vendar se odpravijo na pot, ko so vsaj 75-odstotno polni. Avtobusno podjetje JETT vozi redne avtobuse po urniku, vendar je cena dvojna, tj. Amman-Petra 7€ ali 14€. Zadnja možnost je shuttle bus, ki vas pobere v hotelu in vas odpelje do naslednje turistične destinacije, ni poceni.

V Izraelu sem imel povratno karto Eilat-Jeruzalem 38 €, dober avtobus.

V Abu Dhabiju imate dobre avtobuse in za plačilo vožnje potrebujete kartico HALIFAT (vožnja 0,5 €, do letališča 1,25 €), nisem je mogel ponovno napolniti s spletno kartico – težave. Avtobusi so dobri, postaje so klimatizirane. Prav tako imate avtobuse v Dubaj vsakih 20 minut (6,25 € plačate s kartico NOL) od 4:00 do 23:00.

V Bahrajnu so avtobusi dobri, cena do letališča je 075 €, vendar vozniki vozijo prehitro.

V Kuvajtu je avtobus do letališča 0,9, vendar na postaji ne ustavijo popolnoma, tako da skočiš iz premikajočega se avtobusa.

V Muškatu je bila zmeda z avtobusi. Mwsalat je podjetje za javni prevoz. Avtobusi se ne ustavljajo na postajah. Z letališča stane 2,5 €. Enkrat sem se peljal z minibusom in mi je en potnik plačal vozovnico, tako da ne vem cene. Iz Muškata v Salalah sem potoval z avtobusom 13 ur čez noč in dal 20 €.

Vlak, Metro

Oba sem uporabil za prevoz z avtobusne postaje do letališča na Dunaju (7 €).

V Dubaju imate metro. Glavna je rdeča linija, ki sledi razporeditvi mesto-obala JZ-SV, vožnja je 1-2 €, odvisno koliko con potujete. Za plačilo potrebujete kartico NOL.

Avto

Na splošno bi rekel, da je vsak peti avto v mestih na Bližnjem vzhodu taksi. Cena na km ni previsoka, vendar je veliko kilometrov za pokrivanje zanimivih stvari.

V Zagrebu sem se vozil s taksijem, nekaj lokacij, vendar je Vesna naročila in plačala preko telefonske aplikacije, tako da ne vem cen.

Na Cipru sem najel avto (Green Motion), majhno avtomatiko Toyoto Vitz, za 3 dni sem plačal 126 €. Bencin za 450 km je bil 50 €. Zavarovanje ne velja na Severnem Cipru. Toda glavni izziv je bila vožnja po nasprotni strani. Potreboval sem en dan, da sem se navadil, predvsem zamenjeval žmigavc in brisalce. Avtoceste med mesti so v redu, brezplačne in omejene na 100 kmh. V mestih je vožnja v majhnih ulicah bolj kaotična. Eno vožnjo s taksijem v Paphosu do hotela sem plačal 10 € za nekaj km, verjetno preveč. Na strani severnega Cipra sem vzel taksi od meje do Famaguste in nazaj za 28 €, preveč zaračunan za vožnjo do napačne meje nazaj.

V Jordaniji sem nekajkrat uporabil taksi. V Ammanu sem plačal 21 € za vožnjo do nekaterih znamenitosti. Naslednji dan sem z istim voznikom obiskal Mt.Nebo in Madabo, okoli 75 km, pol dneva za 42 €. V Petri dve vožnji za 2-3 €. V Wadi Rumu smo se kot del turneje vozili v Toyotinem pickupu. V Aqabi vožnja do meje 14 € in nazaj deljeno 4 €. Sledila je tudi vožnja do plaže za 20 €, kjer je voznik čakal 3 ure in 15 € vožnje do letališča.

V Eialtu sem delil taksi do meje, plačal 4 €.

Vožnja z avtom iz Budimpešte v Ljubljano je bila izziv, ker je bil avto pokvarjen in sem lahko vozil le 80 kmh, kar je pomenilo 2 dodatni uri in bil sem že utrujen od poti.

V Abu Dhabiju sem nekajkrat uporabil taksi, start je 3 € in 1 km 0,5 €, poceni, vendar so razdalje velike. Ceneje v Dubaju, 2 € start in 045 € km. Nočne tarife so višje za 10 %. Največji znesek je bil 23 €. Uporabil sem tudi opcijo deljenja avta iz Abu Dhabija v Dubaj in plačal 23 €. V Abu Dhabiju sem si ogledal puščavo in uživali smo v Toyota džipu kjer smo noreli po sipinah.

Vzel sem taksi od Ruwi do Old Muscat, 10 km, 10 €. Odpravil sem se na izlet v Wadi Shab, kjer smo se odpeljali z minibusom. V Salalah AirBnB lastnik me je en dan vozil po mestu za 12,5 € 2 uri. Naslednji dan smo raziskovali področje vzhodno od Salalaha in plačal sem 50 € za pol dneva.

Čoln

Dvakrat sem bil na kratki vožnji s čolnom. Enkrat v Dubaju za prečkanje kanala, 3 minute, 0,25 €. Drugo je bilo prečkanje reke v Wadi Shabu, prav tako 3 minute, je bilo vključeno v turo, sicer je 2,5 €.

Prenočišče

Spet sem poskušal doživeti čim več. Nekaj noči nisem plačal nič; v Zagrebu sem žural in sploh nisem šel spat, na poti na Dunaj in Salalah sem spal na avtobusu. Dve noči sem preživel v hostlu, na Cipru in v Abu Dhabiju, obakrat je bil 17 €. Eno sobo sem rezerviral preko AirBnb v Salalahu, prav tako 17 €. Poceni hotel v Amanu, 20 € in Petra 19 €. Nočitev v Manami, 24 €. V Muškatu sem plačal 25 € za lep hotel, lokacijo postelje.

Naslednji kategorija je bila okoli 50 €. Za oba hotela na Cipru (en dober in en slab) je bilo 40 €, lep hotel v Aqabi za 44 €. Celotno stanovanje v Kuvajtu, 52 €. Slabo stanovanje v Dubaju, 56 €. Slabo mesto v Jeruzalemu za 52 €. OK hotel v Abu Dhabiju 68 €. Zadnji razpon je bil okoli 100 €, hotel na Mrtvem morju 99 €, Abu Dhabi 96 € (3 zvezdice), 112 € (4 zvezdice) in 120 € za hotel s 5 zvezdicami. Spal sem v šotoru v Wadi Rumu v sklopu 1 dnevne ture, 84 €.

Hrana in pijača

Pravilno bi bilo jesti hrano z roko, pa še to z desno. Tipične sestavine kulinarike, ki jo ponuja Bližnji vzhod, so olive in oljčno olje, pita kruh, med, sezamova semena, datlji, čičerika, meta, riž in peteršilj, priljubljene jedi pa so kebabi, dolme, falafel, baklava, jogurt, kebab, shawarma. Kar zadeva meso, so pogosti ovčje, kozje, goveje in piščančje meso. Poskusila sem tudi kamelje meso. Svinjina se dobi na Cipru. Tradicionalna hitra prehrana bi ponudila švarmo, falafel, kebab. Obstaja veliko možnosti hitre prehrane, ki ponujajo ocvrtega piščanca.

Tipičen obrok bi vključeval meso (tj. shwarma) ali falafel (čičerika) za vegetarijansko opcijo, pita kruh (riž/pomfri) in številne priloge (meze: humus, vložena zelenjava, česen, jogurt in pikantna omaka). Cene obroka, ki sem ga tam probal, so se gibale od 1 € za piščančji burger v Salalahu do 24 € krožnika z morsko hrano v Larnaki. V zalivskih državah je veliko priseljencev (45 % v Omanu do 88 % v ZAE; predvsem Indain in Filipino). To vpliva na ponudbo, byrjani ali adobo piščanca, lahko najdemo marsikje. Ponavadi je ta hrana poceni; Indijski zajtrk (palačinka z jajcem in čaj)) za 1 €. Če pa želite, lahko zlahka najdete tudi suši ali pico ali restavracije z Michelinovimi zvezdicami.

Na Bližnjem vzhodu boste popili veliko vode. V zalivskih državah sem pil tudi iz pipe, brez težav. Prvi del potovanja sem pil samo ustekleničeno vodo. Cena vode se lahko razlikuje glede na to kje jo kupite. Za 2l plastenko sem plačal od 0,4€ do 3€.

Tam postrežejo tudi veliko arabskega čaja, ki ga marsikje običajno ponudijo kot pijačo dobrodošlice. Največ sem ga spil v Wadi Rumu. Tudi v zalivskih državah zaradi imigrantov ponujajo indijski masla chai z mlekom.

Turška kava je najbolj priljubljena med tamkajšnjimi vrstami kave. Kar zadeva alkohol, večina držav omejuje mesta, kjer ga lahko kupite, in cene so višje. Sem pa pil pivo na severnem Cipru za 1,9 € in v Abu Dhabiju/Jeruzalemu za okoli 10 €. Podobno je bilo s cigaretami od 2,6 € na Severnem Cipru do 10 € v Petri.

Kaj si ogledat

Kot sem že napisal, imajo države Bližnjega vzhoda veliko podobnosti, spodaj naštevam najbolj znane znamenitosti po državah.

Ciper – kot otok imate dostop do obale in lepih plaž. Bil sem v 3 obalnih mestih Paphos, Limassol, Larnaca. Vsi imajo promenado z bari in restavracijami ob njej. V starem delu mesta vidite verski objekt, utrdbo. Paphos ima nekaj zanimivih arheoloških najdišč. Samostan Kykkos je v gorah, kjer je zeleni del otoka. Blizu Larnake imate Hala Sultan Tekija na slanem jezeru z flamingi. Nikozija je razdeljeno mesto na grški strani imate muzej z brezplačnim vstopom, na turški strani pa Buyuk han in poceni hrano. Na Severnem Cipru je Famagusta lepo staro mesto, v predmestju si lahko ogledate mesto duhov Varosha.

Jordanija – vsi zdaj govorijo o Petri, o čudovitem arheološkem najdišču, Amman kot glavno mesto je vreden ogleda (gledališče, odeon, ciatadela, modra mošeja; mavrična ulica me ni navdušila). Dead See je posebna izkušnja s to slano vodo. V bližini sta gora Nebo in Madaba z verskim pomenom. Wadi Rum je najbolj priljubljen puščavski park (sipine, kanjoni, izvir, skalni mostovi, sončni zahod, spanje v šotoru). Aqaba na obali Rdečega morja za plqvanje in snorklanje (korale so precej uničene).

Izrael/Palestina – Obiskal sem tudi Jeruzalem preko Eilata. Eilat je turistično mesto ob Rdečem morju. Jeruzalem je eno najsvetejših mest na svetu s posebnim pomenom za monoteistične religije (judovstvo, krščanstvo in islam). Lahko uživate v sprehodu po starem obzidanem mestu v muslimanski, hebrejski, katoliški, armenski četrti. Zjutraj je še prazno a kasneje se vse trgovine odpirajo in je polno domačinov in turistov/romarjev.

ZAE – Abu Dhabi kot glavno mesto ima veliko zanimivih krajev (mošeja, palača, muzej Louvre, dirkališče). V Dubaju imate najvišjo stavbo Burj Khalifa, Okvir, Marina, hotel Burj al Arab, akvarij. Tako kot v drugih zalivskih državah imate plažo v ospredju, veliko trgovskih središč v mestu in puščavo v ozadju.

Bahrajn – mošeja (ne prevelika, prijazna vodička, brezplačno), muzej (zaprto v torek), številni nakupovalni centri, utrdba UNESCO (brez javnega prevoza, brez vodnikov ali oznak)

Kuvajt – mošeja (nisem mogel vstopiti vanjo), številni nakupovalni centri, pristanišče (stare ladje, ribja tržnica), stolpi (glavna atrakcija, zaprto)

Oman – V glavnem mestu Muscat ima 2 lepi mošeji, palačo in utrdbo v starem mestnem jedru, operno hišo. Narava tukaj vključuje puščavo, številne doline wadi z izviri in slapovi.

Proračun

Skupni stroški so okoli 4000 €, 1100 € nastanitev, 952 € prevoz, 717 € leti, 630 € hrana, 255 € izleti, 237 € vstopnice, 180 € vizumi, 131 € razno. Če bi vključil koncert v Zagrebu, večerje v Hiši Denk, zabave, cigarete, bi prišel blizu 5000. Za en mesec ni pretirano. A vseeno bi lahko prihranil približno eno tretjino denarja in bil proračun pod 3000 €. Za to bi potreboval nekaj sreče, več časa za načrtovanje in sopotnika.

Vse te lokacije na Bližnjem vzhodu so bile dražje od Ljubljane, razen Severnega Cipra. Paphos/Nicosia je bil 20 % dražji od Ljubljane, Limassol/Larnaca je bil 33 % dražji. Severni Ciper je imel polovične cene v primerjavi z Ljubljano. Cene v Jordaniji so 33% nižje kot v Ljubljani, vendar na lokacijah za turiste presežejo ljubljanske cene. V Zalivskih državah so cene 20-50% višje kot v Ljubljani, najdražji je bil Dubaj pa Abu Dhabi, najcenejši pa Oman, če si v turističnih krajih. Če pa greš v dele z imigranti najdeš cene nižje kot v Ljubljani.

Izgubil sem 10% na tečaju valute. Evro je imel najnižjo vrednost od svojega nastanka. Tako je bilo samo mesec dni kasneje ali nekaj mesecev prej 10 % bolj ugoden tečaj za vse valute, ki sem jih uporabljal na potovanju, razen turške lire, vendar sem bil tam le nekaj ur. To je pač moja (ne)sreča. Na spodnjem grafu lahko vidite primer, da je bil JOD 1,42 €, ko sem ga kupil, zdaj pa je 1,3 €. Približne vrednosti različnih valut na Bližnjem vzhodu v času mojega potovanja: za 1 EUR sem plačal 18 turških lir TRY; 0,7 jordanskega dinarja JOD; 4 emiratski dirham AED; 0,4 bahrajnskega dinarja BHD; 0,33 kuvajtskega dinarja KWD; 0,40 Omanski rial OMR.

Največji strošek je bila nastanitev, več kot 1100 €. V povprečju je to manj kot 40 € na noč. V resnici je bilo nekaj nočitev 0, nekaj noči nad 100 € in vse vmes. Tako bi lahko prepolovil te stroške s spanjem v hostlih, skupnih apartmajih, slabih hotelih ali hotelih na slabih lokacijah. Druga možnost bi bila potovanje še s nekom. V tem primeru bi bil stošek sobe za 40% nižji na osebo. Tako bi lahko z nekaj vnaprejšnjega načrtovanja prepolovil stroške ob spanju v slabših sobah ali spal v čudovitih sobah celo pot za enak znesek, kot sem ga porabil.

Sledili so stroški prevoza brez letov, skoraj 1000 € za vse avtobuse, taksije, rent a car, … Dolge avtobusne vožnje med mesti so bile okoli 20 € (Ljubljana-Zagreb, Maribor-Dunaj, Dunaj-Ljubljana, Muscat-Salalah, Eilat-Jeruzalem). Rentacar je bil 186 €. Taksiji in najeti vozniki so bili od 3 € do 50 €. Vsi ti stroški bi bili nižji, če bi potoval z nekom, uporabljal in delil stroške rentacarja. Tudi 75 € sem plačal za svojo napako – avtobus do Ljubljane. Budimpešta ni bila nujen strošek.

11 letov za 717 € se zdi poceni, vendar bi lahko bilo cenejše za 50 %, če bi kupil karte vsaj en mesec prej. Tudi z uporabo Wizzair dicount cluba bi prihranil 50 €.

Hrana je bila 630 €, torej nekaj več kot 20 € na dan. Jedel sem, ko sem bil lačen, pil, ko sem bil žejen, in nisem se zmenil za cene. Najcenejši je bil 1 € zajtrk v Omanu, najdražji pa 20 € omlete v modnem nakupovalnem središču v Bahrajnu. Verjetno bi lahko prihranil kakšnih 100 € pri stroških hrane in pijače na letališču in letalu, če bi prišel pripravljen. Stroškov za alkohol in zabavo nisem štel, to bi skoraj podvojilo ta znesek.

Imel sem 3 ture, 255 €. Ena je bila Wadi Rum za 84, druga je bila 101 € Wadi Shab in puščavska tura v Abu Dhabiju za 68 €. Lahko bi prihranil, če bi jih opravil sam, vendar bi to pomenilo najem avtomobila in bi se splačalo le če bi delil rentacar z eno ali več osebami.

Za različne vstopnine sem plačal 237 €. Preplačan je bil obisk Burj Khalife 160 € namesto 40 € za 100 m nižji razgled. In 24 € za Petro ponoči ni bilo dobro. Druge vstopnice niso bile predrage.

180 € za vizume je bil neizogiben strošek. 15 € je bila moja napaka za vizo za Bahrain. Jordan pass 110 € je v redu izbira, ne potrebujete vizuma, vstopnica za Petra in Wadi Rum pa je vključena. Mogoče bi lahko odletel v Aqabo in lahko vstopil brez vizuma ter plačal samo en dan za Petro.

Raznih stroškov se je nabralo 131 €, a to ni veliko.

Telekomunikacije, Vize, COVID

Ker nenehno uporabljamo telefon na poti, potrebujemo dostop do interneta. Tako za Ciper kot za Dunaj, Zagreb in Budimpešto to ni bil problem, ker smo skupaj v EU in ni bilo dodatnih stroškov. Na severnem Cipru, v Bahrajnu in Kuvajtu sem izklopil podatke na telefonu in iskal WiFi v hotelih in barih. V Jordaniji sem SIM kupil neposredno na letališču, 21 €, dovolj za 1 teden. V UAE sem kupil SIM za 32 €, v Omanu pa sem plačal SIM 15 €. Imel sem dovolj podatkov za Google zemljevide, pošto in celo dnevno gledanje Netflixa.

Za obe strani Cipra (EU Shengen), ZAE (do 90 dni) in Oman (do 15 dni) nisem potreboval vizuma. Za Jordanijo potrebujete vizum 56 €. Nakupu se lahko izognete, če kupite Jordan pass (jaz sem plačal 110 €, 2 dnevni ogled Petre, Wadi Rum, muzeji, viza vključena) ali če letite v Aqabo. Ko sem zapustil Jordanijo in se dan kasneje vrnil v Aqabo, nisem plačal ničesar.

Izstop iz Izraela stane 28 €. Za Bahrajn (12,5 €) in Kuvajt (9 €) potrebujete vizum. Lahko ga dobite na spletu ali ob prihodu. Predlagam, da ga dobite ob prihodu, ker splet ne pospeši postopka in je v primeru Bahrajna dodaten strošek (10 €). Prav tako morate vedeti, če vstopite v Izrael, ne morete vstopiti (z istim potnim listom) v številne države na Bližnjem vzhodu, kot so Libanon, Sirija, Kuvajt, Sudan … Zdaj pa vam v Izraelu ne dajo žiga. Torej razen Sirije in Libanona, kjer preverjajo izstopno mejo, bi morali biti varni.

COVID – preden sem šel na potovanje, so bile različne informacije, kaj bi potreboval za vstop v države Bližnjega vzhoda. Najhuje je bilo ZAE, a ob prihodu nisem rabil ničesar. Tudi v ZAE so bile maske obvezne v javnem prevozu, vendar jih je nosila polovica ljudi, zato sem jih nosil selektivno. Tudi nekateri ljudje v storitvah so nosili maske, ne pa stranke. Torej ni bilo potrebe po nič posebnem v povezavi s COVID-om. Imejte samo eno FPP2 masko, če jo boste kje potrebovali.